JULIANA TRAIL, 3,2,1, gremoOOO
Tokrat smo z zanimanjem, od ideje do izvedbe:) spremljali Dejana Strojana, po duši navdušen pohodnik, avanturist, ljubitelj gora in narave, sicer pa tudi family guy, ki svoj podmladek z veseljem vzame s seboj v hribe in ene take vrste človek, ki gre na 2000ka že za zajtrk. Kapo dol! Dejana smo zaslišali tik po njegovem pohodniškem podvigu, ko je prehodil slavno pohodniško pot- JULIANA TRAIL. V kolikor se boste podali na pohodniško pot JULIANA TRAIL ne boste osvojili nobenega gorskega vrha. V spoštljivi razdalji in v vznožju očakov vas bo pot vodila po robu Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka.
On pravi 3,2,1, gremoOOO...No, mi pa z njim, zato beri dalje...
Od kje želja in ideja prehodit Juliano?
Prijatelj Vinko Osredkar je med zimo na internetu našel opis Juliane in potem to predstavil še meni in Alešu. Ideja in pot se nam je zdela zanimiva in tako se je začelo načrtovanje naše avanture.
Zakaj 4 dni in ne več?
Najprej smo imeli načrt prehoditi pot v petih dneh. Ker pa imamo radi izzive smo preračunali, da bo bolj zanimivo in napeto če skrajšamo na 4 dni. Predvsem je šlo za preizkus telesne in psihološke zmogljivosti.
Kaj si imel seboj v "to go" lekarni?
Obliže za žulje (compeed-silikonski obliži....res odlični!!), kinezio in bandažni trak, gaze, aspirin, hladilne in grelne kreme.
Statistika (koliko prehojenih km, koliko višinske, koliko ur hoje na dan, koliko spanja...). Vse nas zanima?
Skupaj : 269 km......7515 m višincev.....63 ur in pol smo hodili vse skupaj z vmesnimi kratkimi pavzami.
1.dan 14:30 73 km 1830 m
2.dan 15:25 62 km 2060 m
3.dan 14:45 58 km 1815 m
4.dan 18:40 76 km 1810 m
Spanja je bil pa 4-5 ure vsako noč.
Si hodil sam ali v družbi?
V družbi prijateljev Aleša in Vinkota. Imeli smo pa tudi ves čas spremstvo, ki nam je pomagalo z oskrbovanjem ali pa so nas spremljali le na posameznih delih poti.
Najlepši del trase?
Pot ob toku reke Soče od Kobarida proti Bovcu
Trenutek, ko si mislil, da ne bo šlo več naprej?
Do tega trenutka hvala bogu ni prišlo, je bil pa naporen zadnji dan, ko so bili za nama, z Vinkotom (Aleš je dan prej odstopil) že trije naporni dnevi, pred nama pa še najdaljša pot. Del poti se mi je močno spalo ini sem nekajkrat kar malo "zakinkal" med hojo :).
Kakšne poškodbe na poti?
Pri meni so bili to žulji in pa bolečina v desnem kolenu, zadnja dva dneva.
Mantra/ stavek/ misel, ki te je vlekla naprej?
Predvsem me je gnala naprej misel na družino, ki me je prek vide ves čas vzpodbujala in pa vzpodbudne besede bližnjih ter prijateljev.
Kateri del bi bil za prehodit za celo družino?
Odvisno od tega koliko so otroci pripravljeni hoditi. Najkrajša etapa je od Mosta na Soči do Tolmina. Okoli 5 km dolga pot je speljana skoraj ves čas ob reki Soči v prijetni senci. Vmes pa se je možno tudi okopati in kaj pojesti ali spiti.
+ in - poti? Kakšni so tvoji predlogi za izboljšavo?
Pot je bila meni zanimiva iz vidika, da sem spoznal kraje, ki jih verjetno ne bi nikoli videl, če ne bi šel na julijano. Je pa za moje pojme pot speljana preveč po asfaltnih cestah, ki so ne samo nezanimive, ampak tudi nevarne, saj ni nobenega pločnika, ampak se hodi dejansko po zelo prometnih cestah. Določeni odseki poti so tudi slabše označeni (predvsem posamezna razpotja) in se lahko človek hitro malo izgubi.
Je pa res da smo mi "dirkali" in si nismo ogledali raznih zanimivosti ob poti (kultura, kulinarika, razgledne točke), ki verjetno pripomorejo k še bolj zanimivem doživetju same Juliane.
Naslednji izziv?
Bomo še videli. Idej ni malo :)).
No, mi bomo Dejanu vsekakor sledili še naprej in spremljali, kakšen podvig si bo zadal naslednjič:) Kot vemo, v šport in pohodništvo uspešno vpeljuje tudi svoja mulčka Timona in Jaka, in z dobro voljo ter pozitivo zato navdihuje tudi nas! Ekipa Družinskih izletov se že veseli še kakšnih Dejanovih opisov in fotoutrinkov iz njegovih solo pohodniških poti ali družinskih izletov.
