NEPRECENLJIVI SPOMINI, UJETI NA DRUŽINSKO FOTOGRAFIJO
Kaj najraje vsi počnemo na družinskih izletih? Ja "škljocamo fotke" svojih malih mini fotomodelov. Družinska fotografija je izredno priljubljena pri družinah, mi pa vam tokrat v branje ponujamo intervju z eno izmed bolj znanih slovenskih fotografinj, Tamaro Bizjak, ki je svoje življenje posvetila prav poklicu fotografinje. Ujeti pristne družinske trenutke, ki ostanejo za vedno...NEPRECENLJIVO. Se strinjate?
Tamara Bizjak je družinska in poročna fotografinja, ptica selivka, ki jo ljubezen nosi med Evropo in Južno Ameriko. Nam je izdala kar nekaj zanimivih stvari o sebi, svojem delu ter namigih za dobre družinske fotografije.
Kje si preživela karanteno-v Sloveniji ali Argentini? Kakšno je bilo stanje v Argentini ? Si lahko fotografirala oz. opravljala svoje delo?
Z možem živiva v Buenos Airesu, kjer smo bili v karanteni od 20. marca naprej. Več kot 100 dni kasneje, karantena še vedno traja, saj je število primerov začelo rasti šele pred nekaj tedni, ko so začeli malo sproščati ukrepe. V primerjavi z ostalimi južnoameriškimi državami, pa gre Argentini kar dobro. Karantena v Buenos Airesu niso neskončni sprehodi v naravi, temveč je to ena ura sprehoda na dan, po ulicah do 500 metrov od doma, z obvezno masko. V prvih tednih karantene so imeli otroci celo prepovedan izhod na ulico. Parki so zaprti. V marcu in aprilu je bilo načrtovanih veliko porok, ampak so bile seveda vse odpovedane. Na splošno je stanje v gospodarstvu zelo slabo, korona je potisnila v revščino veliko število Argentincev.
Argentina ima zaprte meje do predvidoma 1. septembra. Konec maja sem s pomočjo slovenske ambasade uspela kupiti letalsko karto do Evrope in za pot do doma zaradi omejenih letalskih povezav porabila 4 dni. Potovanje v času korone res ni prijetno.
Kdaj te je fotografija tako posrkala vase, da si vedela, da bi se rada s tem tudi preživljala?
Prvi fotoaparat sem dobila, ko sem bila stara 9 let, fotografiranje je bilo del družinskih potovanj. V času študija grafičnega oblikovanja, sem se ponovno zaljubila v fotografijo - tokrat digitalno. Počasi sem začela s fotografiranjem porok, se vpisala na študij fotografije ... In ko je bilo konec statusa (ter po dveh tednih dela v pisarni), sem zajela sapo in odprla s.p.. In je šlo :)
Kako usklajuješ dinamiko življenja, saj pol leta preživiš na eni- pol leta pa na drugi celini?
Hm, težko. Vseeno sem večino časa v Argentini, kjer sem se zdaj že kar udomačila. V Sloveniji pa izkoristim poletje za obisk družine in prijateljev, pa tudi za delo, saj je v teh mesecih največ porok in družinskih fotografiranj.
Kaj so najpogostejše razlike, ki jih recimo opaziš pri fotografiranju porok pri nas ali pa v Latinski Ameriki?
V Argentini se poroke dogajajo zvečer - npr. cerkveni obred ob 20h ali 21h ... In potem večerja ter žurka, takšna kot jo pri nas doživiš v klubih. Povabljenih je 200+ svatov in od tega jih večina, ne glede na starost, pleše do jutra. Predvsem se veliko manj obremenjujejo, kaj si bo kdo mislil o njihovem obnašanju in so zato dosti bolj sproščeni. Neveste ne skrbi, če se bo obleka raztrgala, polila z vinom ... Tisti dan je pomembna samo zabava!
Sama tudi zelo veliko in rada potuješ. Vem, da si kar nekaj časa preživela tudi v Indiji. Se ti je kakšen dogodek še posebej vtisnil v spomin?
Ja, v Indijo sem se res pogosto vračala. Veliko časa sem preživela blizu Kalkute, na šoli za revne otroke Piali Ashar Alo (http://www.pialiasharalo.org/), kjer sem pomagala kot prostovoljka. Če boste tam okrog, bodo otroci zelo veseli vašega obiska. Še posebej pa Mojca Gayen, ustanoviteljica šole, ki prihaja iz Slovenije. Na zadnjem obisku mi je ena izmed malih deklic podarila risbico in zraven dala še dve rupiji. Tako malo imajo, a dali bi ti vse ...
Katero državo bi glede na svoje izkušnje najbolj priporočila za potovanje z družino?
Izhajam iz popotniške družine, tako da sem veliko sveta spoznala že kot otrok. Vedno smo najeli avto ter kampirali - tako smo raziskali Avstralijo, Južnoafriško republiko, Namibijo, narodne parke na zahodu ZDA, ... Čudoviti časi, ki so nas kot družino zelo povezali. Seveda se ne spomnim vseh znamenitosti, ampak vem, da smo se imeli lepo in predvsem, da smo bili tiste tedne vsi skupaj. V zadnjih letih z možem na potovanjih srečujeva družine z majhnimi otroki prav povsod po svetu, tako da mislim, da omejitev ni.
V kakšni fotografiji najbolj uživaš- porokah, portretih, družinskem fotografiranju?
Rada fotografiram poroke, po desetih letih se mi še vedno zdi vsaka poroka posebna, saj kombinacija para in svatov da poročnemu dnevu čisto svoj pečat, čeprav se lokacije ponavljajo. Pri družinski fotografiji pa tudi ni nikoli dolgčas, saj otroci poskrbijo za spontanost! Družine najraje fotografiram v naravi, pa tudi na domu nastanejo super fotografije. Lovim trenutke med igro, naredimo pa seveda tudi kakšno bolj klasično fotografijo, kjer vsi gledajo v fotoaparat - takšne imajo stari starši še vedno najraje!
Kakšen bi bil tvoj izbor top treh lokacij v Sloveniji? Tako iz vidika fotografije kot lastnih izletov.
Meni so zelo fotogenični Nanos, Štanjel, Posočje ... Lani sem bila najbolj navdušena nad obiskom Tolminskih korit in bolnice Franja.
Mogoče še TOP PET KORISTNIH NASVETOV za nas AMATERJE za lepo družinsko fotografijo?
- Namesto selfija prosite kakšnega mimoidočega, da vas fotografira vse skupaj.
- Če ni nikogar, pa telefon na kamen/klopco/drevo in samosprožilec na 10 sekund.
- Malo poglejte tudi ozadje in bližnjo okolico ter
- poravnajte horizont.
- Naredite več fotografij, tako je večja verjetnost, da boste na eni vsi imeli odprte oči. Lahko pa pokličete tudi družinsko fotografinjo :)
Tamari Bizjak se lepo zahvaljujemo za pogovor, njenim prelepim fotografskim umetnijam pa lahko sledite na njeni:
