DOJENČKI IN VODA. KAKO DOBIMO NAVDUŠENE ČOFOTAČE?
Veste, kako že dojenčke navdušiti nad plavanjem? Voda je lahko za otroke pravi žur ali pa predstavlja neizmeren strah, kar je lahko za starše pravi izziv! Čofotanje, špricanje, plavanje in igranje raznih igric ob ter v vodi, je za male čofotače izrednega pomena. Tudi kopanje in tuširanje lahko postane prava dogodivščina, v pozitivnem smislu, seveda. Pogovarjali smo se z Ireno Kožuh, ki že vrsto let vodi Servis Oma in Vodne igrarije po vsej Sloveniji, kjer se starši naučijo, kako pravilno predstaviti vodo svojim otrokom, da v njej tudi uživajo.
Vodne igrarije so zabavna, poučna in navihana vadba za vse dojenčke in njihove starše, ki obužujejo vodo. Kdaj ste pričeli z Vodnimi igrarijami in kje vse vas lahko najdemo?
Z Vodnimi igrarijami smo pričeli pred dobrimi desetimi leti, najprej na lokaciji Šk. Loka, nato Kranj, Ljubljana in Portorož. Širili smo se počasi, saj mi je pomembna kvaliteta vode in bazena samega, kajti program je narejen tako, da smo tudi veliko pod vodo.
Iz Igrarij za dojenčke od cca. sedmega tedna dalje, smo dodali tudi Igrarije za malčke (od 1-3 let), ter Igrarije za plavalčke (od 3-7 let) ter Družinske igrarije za družino z dojenčkom in malčkom, saj je bilo za ta program med našimi čofotalčki veliko povpraševanj in reči moram, da je prav zanimivo povezovanje, ki se vzpostavi ne le med starši in otroci, temveč tudi med sorojenci. Čudovito preživeta urica cele družine, za krepitev samozavesti, sprostitev in povezovanje. V Vodne igrarije se lahko vključi tudi očka, ki je zaradi službe včasih izvzet iz dogajanja. Na naših tečajih sta vedno dobrodošla oba starša.
Irena, na vaših igrarijah se prav čuti, da tudi sami naravnost obužujete vodo, kako to?
Ha, ha, ha. Kakor pravijo, voda je naš prvi dom, po horoskopu sem kozoroginja, ki jo predstavlja glava koze ter rep ribe in verjetno mi je ljubezen do vode še dodatno položena v zibelko. No, šalo na stran, voda zame prestavlja popolno sprostitev. Ko sem v vodi sem lahko v resnici prisotna TUKAJ in ZDAJ, vse izgine, ostane le čisti užitek, popolna meditacija in to sem želela predati naprej tudi staršem in njihovim otrokom. Voda očiščuje dušo, zdravi telo, ga hidrira (sploh slana), da ne govorim, da ima nešteto drugih zdravju pomembnih lastnosti.
Pravijo, da ima dojenček še spomin na maternico, v kateri lebdi oz. plava in, da prav od tod izvira ta pristna povezava z vodo. Kakšno je vaše mnenje in kaj ste opazili tekom več let dela z dojenčki.
Vsekakor. Kje se lahko počutimo bolj domače, kot prav tu, v vodi? Dojenčki vodo obožujejo, prej, kot jih vrnemo v prvi dom, boljše je, saj je spomin še bolj svež, ni potrebno ponovnega prilagajanja na vodo. Ohranijo še določene reflekse, ki jih nato »podaljšujemo«. V vodi se neverjetno sprostijo, veliko jih, zaradi ugodja, preprosto zaspi.
Obstaja pa peščica otrok, ki jim je voda izziv. Skozi desetletje sem po pogovorih s starši opazila, da so največji izziv prav starši sami, ki so imeli z vodo slabe izkušnje (strah pred potapljanjem, skorajšnja utopitev, oživljanje, tunkanje itd.), pa tega niso premagali in tudi to posledično premagujemo tukaj na naših vadbah. Kot na koncu povedo, tudi njim Igrarije služijo v terapevtske namene, da se z vodo vsaj spoprijateljijo, če je že ne obožujejo. Druga stvar pa je, da sem opazila tudi, da med nekaj tisoč čofotalčki, obstajajo visoko senzibilni otroci, ki jih moti hrup, velik prostor ter neznano okolje in taki potrebujejo posebno pozornost in veliko razumevanja ter prilagajanja.
Prav tako, tudi dojenčki, ki so bili rojeni s carskim rezom, katerim mamicam je odtekla voda, so popili plodovnico ali se vanjo pokakali. Ti potrebujejo nekoliko več časa, pravilnih prijemov in veliko veliko nežnih ponavljanj, da premagajo svojo izkušnjo.
Po vaših izkušnjah, kdo je bolj navdušen nad vodo, čofotanjem, potapljanjem, mlajši ali starejši otroci?
Tukaj sicer ni nekega pravila. Bolj je odvisno, kako so z otrokom ravnali doma, kar se tiče kopanja in polivanja, vsekakor pa je dejstvo, da čim mlajši je dojenček, ko nadaljuješ rutino iz maternice, lepše sprejema vodo in vse povezano z njo. Sploh polivanje in potapljanje se priporoča v bistvu takoj, ko jim je občutek, da je voda okrog in okrog, še domač in njim dobro znan, refleksi pa še dejavni. Kasneje moramo nekako od začetka. Najboljše je, da tega stika v bistvu nikoli ne prekinemo.
Vsekakor priporočam polivanje po obrazu takoj po rojstvu, nežno, počasi in z občutkom, potem pa od cca. 7 tedna vključitev na Igrarije. Ampak kot vedno pravim: »Bolje pozno, kot nikoli.«Zato spodbujam starše, da jih pripeljejo kadarkoli, le veliko več potrebujejo in potrebujemo, da jim vse skupaj skozi pesmice in igro približamo. Ampak dejstvo je, da je veliko staršev, ki k nam pripeljejo malčke, katerim niso umivali las tudi do tretjega leta, ker pač otrok ni želel, presenečeni, kako hitro in spontano gre to pri nas. A uspeh ni enak, v kolikor se vse naučeno, vsakodnevno ne ponavlja tudi doma.
Se vam zdi, da igra kakšno vlogo tudi staršev odnos do plavanja oz. vode. Se lahko npr. pretiran strah pred potapljanjem, špričanjem, čofotanjem prenese iz starša na otročka?
Tako je, to drži. In to je v bistvu največji dejavnik. Otroci so naše ogledalo in to, kakršen izraz na obrazu ima starš, ki drži otroka. Prav takega bo imel tudi otrok. Ne morete pričakovati da, ko pošpricam okoli sebe in se starš nakremži ter obrne stran, da tega otrok ne čuti in ne vidi.
Zato je v prvi fazi potrebno, da so sproščeni starši. Ampak imam same res odlične starše, ki se tega prej ali slej zavedajo in delajo po svojih najboljših močeh. No, pa tudi sama jih spodbujam in če je potrebno, sem tudi malce stroga. Tu sem zato, da nekaj dosežemo, da imamo rezultate, da uživamo, kljub dejstvu, da so to Igrarije. Super mi je, ko ob koncu sklopa Igrarij pridejo starši do mene in mi povedo, da so imeli velik strah do vode in da so se prijavili, ker ne želijo tega prenašati naprej in se zahvalijo, ker si upajo, ker so dejansko v bistvu spoznali in občutili, da je voda lahko tudi »prijetna«. Užitek mi je videti starše, ki po nekaj stopnicah v bazenu na začetku okamenijo, na koncu pa že veselo skačejo z roba bazena. To je zame uspeh. To je to.
Res, da so Igrarije igrarije, ampak zadaj je veliko psihologije, dela z otroki in starši, sodelovanja z Menso in Dr. Rajovičem, nevrofizioterapevti, ki nam svoje male paciente pošiljajo na Igrarije, kjer jim približamo vodo. Pomembna so tudi pedagoškega znanja in vesela sem, da imam starše, ki to cenijo in ne prihajajo na bazen le, da bi malce klepetale v kotu z drugimi mamicami (kar lahko mirno, pred in po Igrarijah), temveč dovolijo, da izgine ves svet in ostanemo le voda, starša in otrok.
Vaše vadbe potekajo brez posebnih plavalnih pripomočkov, le mama, oče in otrok, ter uživanje v vodi. Kakšne igre potekajo pri vas na Igrarijah, da jih navdušite nad plavanjem, kakšne metode uporabljate pri svojem delu?
Po poklicu sem vzgojiteljica, moj pristop je v osnovi pedagoški, da pa je zadeva bolj kompleksna, pa smo med igrice in pesmice zapakirali pravilne prijeme, naravne sposobnosti dojenčkov, masaže, strokovno znanje nevrofizioterapevtov, metode Hallwick, znanstvene dokaze ostalih strokovnjakov npr. dr. Rajovića ter tudi ostalih. Včasih mi starši pravijo »Šepetalka dojenčkom«, saj se ob meni večina otrok umiri, verjetno zaradi svojega miru v sebi, poslanstva, dobrih štiridesetletnih izkušenj. Imam pa seveda tudi odlično domišljijo, saj sem v osnovi tudi sama še vedno obdržala svojo otroško plat.
Se za dojenčke razlikuje plavanje v bazenu ali morju (v sladki ali slani vodi) oz. lahko mamica vse vaje, ki se jih nauči pri vas v bazenu uporabi tudi v morju?
Kljub temu, da sama nisem videla neke posebne razlike, kar se tiče sladke ali slane vode, pa se je to vprašanje pred časom vseeno porajalo tudi meni, dokler nismo realizirali Igrarij na Obali v bazenu Pramorje. Moja slutnja se je potrdila. V bistvu dojenčki sprejemajo tako slano, kot sladko vodo, v bistvu slana deluje še dodatno zdravilno, kar smo opazili že neštetokrat, saj so se pri dojenčkih, ki so od rojstva imeli izpuščaje neznanega vzroka, že pri drugem plavanju le ti zmanjšali ali izginili. Okus je resda različen, ampak moti bolj odrasle, kot dojenčke same.
Imamo popolnoma enak program v sladki in slani vodi, dojenčki v slani vodi imajo nekoliko bolj sčiščene noske, včasih rahlo rdečkaste oči.
Imamo pa tudi srečo, da je naše morje še vedno več ali manj čisto, zato kar veselo in brez skrbi na morje, po nove dogodivščine. Najvažnejše od vsega je, da ste starši mirni, da dejansko greste uživat, da se ne obremenjujete z nepomembnim.
V kolikor potrebujete podporo ali nasvet pa kar na Igrarije, tu se imamo luštno, kolikor si le dovolite.
Za konec pa še nekaj koristnih Ireninih nasvetov:
Katera temperatura vode je primerna za kopanje otrok?
V kolikor ste doma že počasi zniževali temperaturo vode (in se ne kopali v 37°C do tretjega leta), temveč vsaj v temperaturi, ki jo imamo pri dojenčkih cca. 32°C, bo tudi na morju veliko lažje. Vsak dan znižujte temperaturo za kakšno stopinjo, vse do odhoda na morje. A brez skrbi, četudi ne, se Vam ni potrebno odrekati uživanju v vodi, saj so dojenčki vseeno bolj prilagodljivi, kot si mislite. Odkar živim na obali, v morju vidim dojenčke že pred prvomajskimi prazniki, kajti njihovi starši so prepričani, da jim morska voda lahko le koristi in zdi se mi, da imajo kar prav. Vseeno je pomembno, da pri tem upoštevate pravilo postopnosti in najvažnejše, da opazujete dojenčkov odziv. V kolikor ste naši čofotalčki in že prilagojeni na vodo, potem je potrebna le še prilagoditev na temperaturo, v nasprotnem primeru lahko zmotno mislite, da vaš otrok ne mara vode, pa gre le za temperaturo ali obratno. Naj otrok z rokicami sega po vodi, kamenjčkih, raziskuje, a pod budnim očesom staršev. Naj se spozna z vodo.
Koliko časa naj bo dojenček v vodi?
Tudi tukaj so meje različne. Nekdo bo imel prvič dovolj po 2, drugi po 5 ali 10 minutah, nekateri pa bodo v vodi uživali še 20 ali več minut. Vse je prav in normalno, v kolikor upoštevate dojenčka. Če vidite, da ga trese, ima modrikaste ustnice, je to definitivno znak, da ima zaenkrat dovolj. Zavijemo ga v brisačo in poiščemo zavetje drevesa (v kolikor je sonce premočno), da se ogreje.
In kar se tiče sonca je zadeva podobna. Po načelu postopnosti. Če je že od pomladi veliko spal zunaj in vozička niste pokrivali s pleničko, potem je lahko na sončku dlje časa in seveda čim bolj zgodaj zjutraj in pozno popoldan. Sama sem rodila poleti in po tednu dni sta oba moja otroka spala zunaj v vozičku pod češnjo in to brez obleke, pokrita le s tetra pleničko. Namesto pleničke sta imela le podlogo in bombažno pleničko, ki sem jo menjala. Danes sonce ni več, kar je bilo in velja upoštevati nasvete dermatologov, ampak, če že morate mazati s kremico, potem naj bo le ta za otroka primerna, kvalitetna, čim bolj naravna. Vitamin D je za telo izredno pomemben. Vsekakor pa je potrebna pri izpostavljanju soncu pri dojenčkih previdnost. Saj je njihova koža bolj tanka in občutljiva.
In tu so še vprašanja pripomočkov (obroči, rokavčki, črvi, blazine).
Kot veste in kot počnemo na Igrarijah, sem za naravno čofotanje, brez vseh pripomočkov, a se zavedam, da včasih vseeno ne gre. Takrat se lahko poslužite črva ali rokavčkov. A naj bo izjema, ko npr. daste malčka na sup ali čoln, mu nataknete rokavčke, ko ste v vodi s tremi otroci hkrati mu dajte črva, a predvsem dojenčki so najbolj srečni, ko so v varnem zavetju mamice ali očka, v samozavestnih rokah, ki si upajo. Si pa vseeno vzemite čas tudi za malčka, da se dejansko ukvarjate z njim, kot to počnemo na Igrarijah, saj sem prepričana ste dobili veliko idej. V kolikor Vam opisano ne ustreza, vsekakor upoštevajte sebe.
Pitje tekočin v vročih dneh.
Vsekakor morate biti pozorni tudi na vnos tekočin, vode pri malčkih (ne sladkih sokov!), za dojenčke pa je najboljše nekajminutno dojenje, v kolikor seveda dojite. Vode jim ni potrebno dodajati, saj je prvo mleko pravi in daleč najboljši izotonik. Malčkom, da bodo raje pili, lahko ponudite vodo po slamici, naj bo z okusi (dodajte košček pomaranče, limone, kumarice, breskve, lubenice, peteršilja ali pa iz omenjenega sadja ali zelenjave naredite sok). Velikokrat deluje tudi, da, ko Vi pijete, pitje zaključite z glasnim "cmok aaaaaaa" in želeli bodo ponavljati in tako nehote pili, ker jim je to igra. Seveda naj bo tudi malica na plaži čim bolj osvežilna, predvsem sočno sadje in zelenjava ter čim manj sladkih prigrizkov. In pri tem seveda ne pozabite, da ste sami največji vzgled in, da morate v prvi fazi poskrbeti tudi zase.
In še en koristen poletni nasvet, na temo pikov žuželk.
Nobeno poletje ne mine brez pikov komarjev, čebel, meduz in vsekakor je prvi nasvet, poskusite preprečiti le to. Če se da, z naravnimi sredstvi (med objavami najdete dovolj nasvetov ali v skupini ZDRAVI SMO Z NARAVO), raznimi baldahini nad posteljico, a ker vsega pač ne moremo preprečiti, je dobro vedeti tudi eno stvar, pri kateri večina naredi napako. Namreč vsak pik (ja, tudi meduze) je dobro takoj po piku na hitro segreti. To najlažje storite z toplo žličko (segreto pod vročo vodo ali pomešate kavo, če ste npr. na kavi), vročim kamnom, če ste na plaži.
Najbolj zanimivo je to, da boste dobili in uživali točno tako, kot se boste odločili in kakor ste se na poletje pripravili. Vsekakor je tudi poletje čas za počitek in užitek, kako boste do tega prišli, pa je odvisno od Vaših pogledov na življenje, izkušenj in mnogokrat nažalost tudi okolice. A bolj, ko boste sproščeni, bolj povezani z naravo, lepše bo Vam in Vašim najmlajšim. Ireni se zahvaljujemo za pogovor ter številne koristne nasvete, ki bodo (vsaj tako upamo) pomagali marsikateremu staršu.