Pot kulturne dediščine Žirovnica 9474

Pot kulturne dediščine Žirovnica

Regija Gorenjska
Izhodišče parkirišče pri Čopovi ali Prešernovi rojstni hiši
Dolžina poti 10km
Trajanje poti 3-4h
Najprimernejši čas za obisk spomladi, poleti, zgodaj jeseni
Primerno za 6+ let
Zahtevnost srednje zahtevna pot

Opis poti

Na majhnem območju Žirovnice, ki se nahaja pod mogočnim Stolom, se je rodilo izjemno število pomembnih literatov, ki so s svojim delovanjem močno vplivali na obstoj in razvoj slovenskega jezika, kulture, literature in umetnosti. Njihova zapuščina je navdih, ki nas povezuje s preteklostjo in nas spodbuja k ohranjanju narodne identitete. Pot kulturne dediščine Žirovnica predstavlja tematsko pot, ki povezuje rojstne hiše (preurejene v muzej) v idiličnih vasicah. Obiščete lahko Prešernovo rojstno hišo v Vrbi, Čopovo rojstno hišo v Žirovnici, čebelnjak Antona Janše na Breznici ter rojstni hiši pisateljev Frana Saleškega Finžgarja v Doslovčah in Janeza Jalna na Rodinah.

Pot kulturne dediščine Žirovnica je ena najstarejših tematskih poti v Sloveniji in predstavlja edinstven pomen v slovenskem kulturnem prostoru ter vabi k aktivnemu odkrivanju tradicije. Pot povezuje kulturno-zgodovinske spomenike med katerimi se nahaja pet osrednjih točk. 

Krožna pot je dolga 10 kilometrov, speljana je po lokalnih, vaških in poljskih cestah, del poti tudi po pašniku nad vasmi. Označena je z novimi usmerjevalnimi tablami, ki vas vodijo od ene do druge znamenitosti. Table so nameščene v obe smeri, da lahko z odkrivanjem Poti kulturne dediščine Žirovnica začnete na poljubnem mestu. Naj vas koraki vodijo skozi kraje, kjer sta nastajala slovenski jezik in literatura. Nas je najbolj navdušilo, da smo si lahko ogledali še notranjosti hiš omenjenih literatov.

Prešernova rojstna hiša je trenutno še zaprta zaradi obnove, zato se pred odhodom prepričajte o možnosti obiska le-te. Kljub temu lahko doživite njen čar s pomočjo 3D očal in se virtualno sprehodite po hiši v Vrbi.
Pri vsaki rojstni hiši stoji stebriček, v katerem je skrit žig za pohodnike in naši otroci so komaj čakali, da pridemo do nove točke pohoda.  Žige lahko zbirate v Vodniku po Poti kulturne dediščine Žirovnica ali na informativnem letaku.

Vodnik po Poti kulturne dediščine Žirovnica za zbiranje žigov in pohodniški lonček lahko kupite v Prešernovi in Čopovi rojstni hiši ali preko Spletne trgovine Žirovnica.

Aktualni dogodki ter odpiralni čas muzejev si lahko ogledate na spletni strani TIC Žirovnica.

Zanimivosti

Na poti najdete številne znamenitosti:

1. Prešernova rojstna hiša v Vrbi
je prvi pokrajinski muzej v Sloveniji. Odprta je bila leta 1939 na pobudo tedanjih kulturnih delavcev in Frana Saleškega Finžgarja. Notranja oprema hiše je iz časa pesnikovega življenja in predstavlja tipično gorenjsko gruntarsko kmetijo. O pesnikovem delu priča knjižna zbirka prevodov pesmi v različne svetovne jezike, različne izdaje Poezij ter najnovejše, ilustrirane izdaje Prešernovih pesmi.

2. Cerkev svetega Marka v Vrbi
je bila prvotno zgrajena že v dobi romanike, kasneje so ji prizidali prezbiterij in zvonik ter vhodno lopo. Cerkev je v celoti poslikana z zidnimi slikami - freskami. Krita je z leseno kritino - skodlami. Prešeren jo omenja v 1. sonetu nesreče.

3. Vaška lipa v Vrbi
je stara nekaj več kot 200 let. Okoli nje je 16 kamnitih stolov, kjer so se zbirali vaški gospodarji in se pogovarjali o raznih pomembnih stvareh...

4. Rojstna hiša pisatelja Frana Saleškega Finžgarja v Doslovčah
je za razliko od Prešernove gruntarske kmetije, tipična kajža. Ureditev hiše in predmeti v njej so postavljeni v čas pisateljeve mladosti, ki jo je tu preživljal. Hiša nam skupaj s kozolcem in skednjem ponazarja, v kakšnem okolju je živel in delal gorenjski kajžar in obrtnik ob koncu 19. in začetku 20. stoletja. Pri Dolenčevih so se ukvarjali s tkalstvom in krojaštvom (oče je bil prvi krojač v fari, ki je imel šivalni stroj). V spodnjih prostorih kajže je predstavljeno Finžgarjevo življenje in delo.

5. Rojstna hiša pisatelja Janeza Jalna na Rodinah
je bila za javnost odprta leta 1997. V njej je prikazano življenje in delo tega našega pisatelja, razstavljeno je dokumentirano gradivo (originalni rokopisi in slike), objavljena knjižna dela, nagrade in priznanja, ki jih je dobil za svoja dela. Hiša je zanimiva tudi zato, ker v njej še vedno živi pesnikov pranečak, ki je s pisateljem preživel kar precej let.

6. Rekonstrukcija čebelnjaka Antona Janše na Breznici
Anton Janša je bil prvi učitelj čebelarstva na dunajskem cesarskem dvoru. Čebela kranjska sivka je po njegovi zaslugi zaslovela po vsem svetu. Približno v istem času pa so začeli tudi s poslikavanjem sprednijh strani čebelnjakov - panjske končnice.

7. Ajdna
je skalni vršac nad Potoki, na katerem so arheologi odkrili staro naselbino iz približno 5. oz. 6. stol. našega štetja. Odkrili so en sakralni objekt, več bivalnih objektov, cisterno za vodo in nekaj grobov. Našli so tudi nekaj orožja, orodja, posod, okrasnih predmetov... Razstavo o Ajdni si lahko ogledamo v Čopovi hiši.

8. Čopova spominska hiša v Žirovnici
V njej je stalna spominska muzejska zbirka, ki prikazuje življenje in delo ter čas, v katerem je živel jezikoslovec, literarni zgodovinar in kritik ter bibliotekar Matija Čop. V hiši je na ogled tudi razstava o Ajdni ter film Dežela Kranjska nima lepšga kraja.

Zemljevid

Naloži GPX

Pot kulturne dediščine Žirovnica
Koordinate izhodišča 46,387697
14,147561

Pelji me na izhodišče izleta

Prikaži pot v Google zemljevidih

Gostinski lokal v bližini

Gostišče Osvald

vas vabi na Gorenjsko pod vznožje Karavank. V neposredni bližini dominira gora Stol, lučaj stran se odpira razgled na Blejski grad in Triglav. Gostišče je bilo zgrajeno sredi 19.stoletja in vseskozi sprejema goste.

Leži sredi prijetnih vasi, obdan s hišami in polji. Poleg domačih gostov so dobrodošli številni popotniki in izletniki, ki lahko v gostišču tudi prenočijo.

 Jedilnik restavracije obsega širok izbor domačih tradicionalnih jedi, klasičnih jedi, testenin, morskih jedi in pic. 

Selo pri Žirovnici 17,

4274 Žirovnica

Vita, Olja in Juna priporočajo

Žirovnica slovi po številnih pohodnih poteh. Priporočava vam, da si ogledate tudi bližnje jezero Završnica.

Dolina Završnice, ki jo domačini največkrat na kratko imenujejo Zavrh, je izoblikoval potok Završnica. Potok ima svoje povirje v visokih gorah med Begunjščico in Stolom, teče za Pečmi ter se izteka v Savo Dolinko na severnem koncu Dežele. V spodnjem delu so potok Završnico zajezili za potrebe hidroelektrarne, s čemer je nastalo umetno jezero. Opis najdete tudi na našem portalu.