Palško jezero-Pivka

Opis poti

Kot zelo firbčni Gorenjci smo se morali na vsak način, na lastne oči, sami prepričati, da je Palčje jezero v času suše, ker letos ni bilo dovolj padavin- presahnilo;)

No, vode resda nismo videli, o jezeru ne duha, ne sluha, smo pa zato vsi v en glas zavzdihnili, ko smo ozrli prelepo spokojno pokrajino travnikov pred nami. Samo zvok vetra in seveda nekaj naših otroških krikov veselja je odmevalo ob našem obisku.

Če iščete mir, pristno naravo brez vrveža turistov, potem vam obisk Palčjega jezera (z vodo ali brez;) priporočamo za družinski izlet. Vsekakor se sem vrnemo čez nekaj tednov po obilnem aprilskem deževju in dopolnimo galerijo s podobami Palškega jezera.

Primorsko avtocesto zapustite za Postojno, nadaljujete v smeri Ilirska Bistrica, nato proti kraju Klenik, od tam vas oznake usmerjajo za smer proti Palčjemu jezeru. Parkirate ob poti na začetku makedamske poti, kjer je prostora za največ 2 avtomobila. V pomoč naj vam bo naša navigacija.

Jezero leži v približno 0,5 × 1,5 km veliki globeli z precej uravnanim dnom in položnim pobočjem proti severu, kjer se ob višjih vodostajih tudi pojavita tudi zaliva Njivice in Ždink ter skoraj povsem obdata 606 m visok Jezerščak, ob zelo veliki ojezeritvi pa tudi severnejši 612 m visok Seljivec. Ob različnih fazah ojezeritve se pojavi več manjših stranskih jezerc, večina od teh se ob povišanju gladine združi. Jezero ima najmanj 13 izvirov, ti ležijo na različnih nadmorskih višinah in tudi postanejo aktivni ob različnih fazah ojezeritve. Dno jezera je na okoli 546 m nadmorske višine, kar je v območju nihanja podtalnice in od nje dobi večino vode – voda v jezeru je v bistvu podtalnica, ki je preveč narasla, da bi ostala pod zemljo – voda se zato v jezeru zadržuje okrog tri mesece na leto. 

Na poti boste ozrli del betoniranih vojaških objekov in naj vam izdamo nekaj zanimivosti...V preteklosti je bilo območje jezera del vojaškega poligona, ki ga je v ta namen uporabljala že avstro-ogrska vojska, po njej pa tudi italijanska in jugoslovanska. V času vojaških vaj so prebivalcem Petelinjega izplačevali odškodnino za nezmožnost uporabe območja. Od leta 1991 se ne uporablja več v vojaške namene, dno, ki je bilo polno lukenj od streliva, pa so sanirali. Na prisotnost vojske spominjajo opuščeni vojaški objekti na bregovih.