Mestni grič Sovič- Postojna
| Regija | Primorsko-notranjska |
| Izhodišče | označena parkirišča v mestu |
| Trajanje poti | 1h -cel dan. Ko je luštno čas hitro mine;) |
| Najprimernejši čas za obisk | vsi letni časi |
| Primerno za | nosilke , od 3 - 6 let , 6+ let |
| Zahtevnost | lahka pot |
Opis poti
Ste bili kdaj pozorni na griček nad Postojno, kjer plapola zastava, ki ste jo uzrli, ko ste se pripeljali v mesto?
Z veseljem smo se z otroki na tale hribček povpeli ob prvem sončnem pomladnem dnevu. Priporočili so nam ga prav domačini;) in zdaj vest o tem luštnem izletu veselo širimo naprej med naše pohodniške prijatelje z majhnimi otroki.
Sovič je za vzpon povsem nezahteven mestni grič visok 677m, ob katerega pobočje se naslanja najstarejši del Postojne, Majlont. Majlont je strnjeno naselje na pobočju Soviča in velja za najstarejši del Postojne. Starejše od Majlonta so samo še ruševine gradu na Soviču. Glede izvora imena Majlont krožita med domačini dve različici. Po prvi naj bi zaselek dobil nemško ime po Milanu, od koder naj bi prihajali delavci, ki so pomagali pri gradnji železnice sredi 19. stoletja. Mailand, torej. Po drugi različici naj bi delavci po nemško tako klicali predel, v katerem so prenočevali – mein Land.
Od tu gor se lahko povzpnemo po Vegovi ulici in naredimo krožno pot, dolgo slabe tri kilometre. Povzpnemo se za nekje 120 metrov nadmorske višine, na poti pa gremo mimo prenekaterih zanimivosti. Lepo sta urejena kar dve razgledni ploščadi od koder lahko občudujemo mesto. Na začetku premagamo kar nekaj stopnic, kar je idealna priložnost za večkratno obnovo štetja do 10 z našimi malimi pohodniki????
Posamezne ostaline nam na sprehodu pripovedujejo skrivnosti iz zgodovine, saj lahko najdemo sledi prazgodovinske naselbine, mogočnega srednjeveškega gradu Postojna, grajske kapelle sv. Uršule in grajske pristave. Ob poti vidimo tudi ostanke Sistema obrambnih jarkov in vojaškega bunkrja iz 20. Stoletja. Več zanimivosti si lahko preberete tudi na informacijskih tablah. Ob poti je označenih tudi kar 26 označenih vrst dreves in grmovnic, ki rastejo skupaj in jih lahko primerjamo po videzu, listih,plodovih, vejicah ali skorji v vseh letnih časih.
Čisto iz vrha, kjer naj bi nekoč stal mogočen grad Adleberg, prvič omenjen leta 1228 se odpre razgled nad mesto Postojna, ravnico reke Pivke ter vršace kot so Nanos, Debeli vrh in Hrušica.
Zanimivosti
Kozolec toplar pri Belskem stoji ob poti iz Postojne proti Predjami.
Kozolec je dragocen spomenik ljudskega stavbarstva na Slovenskem. Obsega etnografsko zbirko več kot 200 eksponatov in predmetov, ki so jih ljudje na tem območju uporabljali pri opravilih povezanih s poljedelstvom, živinorejo, sadjarstvom, gozdarstvom, lovom, nabiralništvom, prevažanjem, čevljarstvom, kovaštvom, kolarstvom, gospodinjstvom in drugimi dejavnostmi. Ali ste vedeli, da je bil najdaljši jambor, ki je kdaj koli potoval po Jamborni cesti (najstarejši prometni povezavi, ki je potekala čez znamenita Postojnska vrata), težek približno 9 t in je meril 64 m?
Njegovo repliko si lahko ogledate prav pri kozolcu Toplar pri Belskem.
Zemljevid
Pelji me na izhodišče izleta
Prikaži pot v Google zemljevidihGostinski lokal v bližini
Gostilna Ob kaminu
je kot nalašč za kosilo ali večerjo po dnevu polnem pustolovščin in nagajivosti. Pohvali se lahko z bogato tradicijo in kulinarično ponudbo. Ponujajo pester izbor jedi, kot so jedi na žaru, pice, ter jedi izpod peke. Nahaja se v zavetju zelene oaze ob reki Pivki in stran od mestnega vrveža. Ob vikendih poskrbijo tudi za živo glasbo, kar popestri večer ob vrhunski hrani in pijači, otroci pa lahko čakanje na hrano lažje počakajo na igralih v senci pod krošnjami dreves.
Tržaška cesta 88,
6230 Postojna
+386 (0)5 720 15 01
info@gostilnaobkaminu.si
Mila in Staš priporočata
Samo 15 minut ven iz mesta si lahko ogledamo še nekaj zelooooo zanimivega. Mogočen Predjamski grad že več kot 800 let stoji sredi 123 metrov visoke kamnite stene. Vpisan je celo v Guinnessovo knjigo rekordov kot največji jamski grad na svetu.
Z njim pa je povezana tudi legenda o roparskem vitezu Erazmu Predjamskemu.
