Grad Kalec-Ilirska Bistrica

Opis poti

Grad Kalec, od katerega je danes ostal le še stolp, stoji na pobočju Brega (618 mnm). Simpatičen stolpič, zanimiv za ogled in ruševine okrog gradu, bodo pri vsakemu mlademu pustolovcu pravgotovo zbudile zanimanje. Več o njegovi zgodovini pa vam izdamo v nadaljevanju. Tale stolp smo zapazili na instagramu in kaj hitro smo se pozanimali, kje stoji tako zanimiv stolp. Izlet je vsekakor primeren za našo družino, saj imamo trenutno 3 letno pohodnico upornico, princesko po duši, ki živi in diha za Frozen pravljico;)

Avtocesto zapustite pri Postojni, se usmerite proti Ilirski Bistrici in nadaljujete proti kraju Bač. Ob poti boste na levi strani uzrli prelep drevored, ki vas vodi do gradu Kalec. Priporočamo, da avtomobil pustite na primernem mestu spodaj in se sprehodite do mističnih ruševin nekdaj mogočnega gradu Kalec.

No, nekih velikih pohodnih naporov ne boste deležni, do gradu je le nekaj sto metrov, če avtomobil pustite pod hribom ob drevoredu. Pred gradom je tudi informativna tabla, na kateri boste izvedeli več o preteklosti gradu in njenih stanovalcih. Za vse ljubitelje gradov pa nekaj zanimivosti.

Grad Kalec (nemško Steinberg, Stemberg) (izg. »kalc« ali »kauc«) stoji v bližini Knežaka , nedaleč od izvira reke Pivke. Grad, od katerega je danes ostal le še stolp, stoji na pobočju Brega (618 mnm). Prvotni grad, katerega podoba je ovekovečena v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske, je v 17. stoletju zgradila plemiška rodbina Stemberg. Volf Ernest pl. Stemberg je grad izgubil leta 1686, ko je bil dodeljen Mariji Ani kneginji Turjaški.

Že naslednje leto so lastniki gradu in gospostva gospodje pl. Leo vse do leta 1735. Potem so bili lastniki gospostva Ferdinand pl. Raunach, ki ga nasledi sin Jurij Andrej pl. Raunach, ki ga je pred 1739 prodal Volfu Kajetanu pl. Kuschlanu. Sredi 18. stoletja je grad in gospostvo pridobila Frančiška Jožefa baronica Marenzi, ki ga je 1767 prenesla na sina Jakoba Antona, ki jo je 1782 prodal na dražbi. Leta 1786 posest pridobi Matej Vilhar, prednik slovenskega skladatelja Miroslavu Vilharju, ki je na gradu tudi umrl. Njegova žena Marija Vilhar je leta 1903 posestvo prodala 9 posestnikom v vasi Baču.

Grad je po 1. svetovni vojni začel propadati in iz njega so se prebivalci izselili v okoliške vasi.

Na pobudo Miroslava Vilharja je bil tu 9. maja 1869 množični tabor za Zedinjeno Slovenijo. Leta 1941 je v njem potekal sestanek aktivistov organizacije TIGR.

Danes vodi mimo njega Krpanova pohodniška pot, ki pa bo primerna za starejše pohodnike.

Stolp in ruševine gradu stojijo v nasadu starih lip, do njega pa vodi kostanjev drevored. Prav tako kot grad sam, pa smo vzdihovali pod prelepimi mogočnimi kostanji in se odločili, da znamenitost ponovno obiščemo v času cvetenja konstanjev, v mesecu juniju.