Ostrovrharjeva pohodna pot

Opis poti

Ostrovrharjeva pot je odlično označena in super lepo pohodna v vseh vremenskih pogojih. Zmorejo jo malčki in lahko bi rekli, da je primerna od 3ga pa vse do 99ga leta. Pot si lahko podaljšamo še do Debnjega vrha z razglednim stolpom. Za izlet si je priporočljivo vzeti nekaj več časa, saj je celoten krog z Debnjim hribom dolg okrog 8,5 kilometra. Na poti ni nikoli dolgčas, saj nas pelje mimo ostankov gradov, meje med Nemčijo in Italijo, ki je bila tam med 2. svetovno vojno (otrokom bo zanimiv bunker, ki so ga tam postavili) ter kamnoloma, kjer so izsekavali mlinske kamne.

Do izhodišča pridemo, če se peljemo proti Zalogu, nadaljujemo skozi Podgrad in mimo nekdanje tovarne Arbo, ter par 100 m naprej na levi strani parkiramo. Že ena najstarejših kemičnih tovarn na Slovenskem (ustanovljena  leta 1854 kot Osterberger Öllfabrik) predstavlja zanimivo tehično dediščino. Desno vidimo informativno tablo in tam je tudi začetek poti. Po lesenem mostičku takoj prečkamo Besnico in se nato začnemo vzpenjati. Kmalu smo pri tabli, ki označuje Kanskyevo vilo, kjer je do sredine 16. stoletja stal srednjeveški grad. Oznake privatna posest nam dajejo vedeti, da si je ostanke starega dela zidu, ki se sedaj držijo sodobnejše vile, bolje ogledati od daleč.

Pri gradu pot zavije levo in nadaljujemo po slemenu Kašeljskega hriba, na katerem je bila med drugo svetovno vojno meja med Italijo in Nemčijo. Pot na Debni vrh se odcepi ostro desno po dobrem kilometru in pol. Na tem mestu je lesena klop ter položen mlinski kamen.

Levo nadaljujete po Ostrovrharjevi poti do ruševin Starega gradu, desno pa greste do Debnjega vrha. Iz vrha se vračate po isti poti, kar vam časovno vzame nekje 45 min v obe smeri, če ste z majhnimi otroki. Od ruševin vas pot vodi do nam najzanimivejšega dela poti- kamnoloma mlinskih kamnov. Gre za res poseben spomenik naravne in gospodarske dediščine, saj so v pečinah še vidni sledovi sekanja. Polno okroglih likov, ki delujejo kot iz pravljice. Veliko je tudi belih madežev po kamnu, saj si kamnolom zelo radi sposodijo tudi plezalci.

Skozi kamnolom vodi strma pot, ki se nadaljuje v dolino potoka Besnica. Tukaj previdnost ne bo odveč, saj se hitro spustimo do  Knapovske drage, kjer so nekoči dokočno obdelali mlinski kamen in ga pripravili za transport. Sledi sprehod ob reki, ki jo na parih mestih prečkamo po lesenih brveh. No, vmes se lahko tudi čofne v kakšno lužo, preverjeno.