Kamniški vrh
| Regija | Osrednjeslovenska |
| Izhodišče | parkirišče v vasi Klemenčevo |
| Dolžina poti | 7 km |
| Trajanje poti | 3 h |
| Nadmorska višina cilj | 1259 mnv |
| Najprimernejši čas za obisk | vsi letni časi |
| Primerno za | nosilke , 6+ let |
| Zahtevnost | srednje težka pot |
Opis poti
Kamniški vrh je nekaj posebnega, saj kljub svoji ne tako impozantni višini, ponuja nore in osupljive razglede skoraj cel pohod. Vrh je del Kamniško- Savinjskih Alp, pod katerimi se bohotijo doline Bistričice in Korošice. Naš izlet smo pričeli na parkirišču v vasi Klemenčevo. Od tu do vrha boste potrebovali nekje od 1.5 do 2 uri, odvisno od kondicije, položaja lune in količine sladkarij v nahrbtniku. Malce se hecamo, ampak vzpon res ni med najlažjimi, zato ga priporočamo otrokom nad 6 let starosti, ki so vajeni hoje.
Hojo pričnemo malce nižje od parkirišča, kjer nas smerokaz usmeri čez strugo potoka Bistričica, ki jo prečkamo dvakrat. Po poti se za navzgor držimo desne poti, razen če je želja po bolj avanturističnem in težjem pristopu. Potem lahko po prečenju melišča izberemo levo stezo. Pelje nas po delu, ki se imenuje Slevska Roža. Ta posebno izstopa, kadar nanjo po nevihti, posveti sonce. Ima obliko na glavo postavljene smreke in domačini so jo poimenovali Roža, ker jih je spominjala na šopek rož. Omenja se tudi ime Kamniška roža.
Če se držimo desne pa nas pot pelje še mimo dve lesenih ograd, do prvega razgledišča. Od tam do vrha vodi serpentinasta steza, ki se strmo vzpenja. Na vrhu je čudovit razgled povsod naokrog, klopca ter majhno zavetišče. Štampiljka se nahaja cca 200m naprej po stezi in sicer je na bližnjem drevesu ob poti.
Meja med drevjem in travo teče natančno po vrhu grebena, v katerega je poleg Kamniškega vrha vpeta še sosednja Planjava. Všeč nam je bila primerjava v nekem zapisu, da je greben z obema vrhovoma in sedlom med njima, od daleč podoben dvogrbemu velblodu.
S Kamniškega vrha se lahko vračamo po isti poti navzdol ali pa se spustimo do sedla s planinskimi kažipoti ter sledimo oznaki za planino Osredek, ki nas po vnovičnem vzponu privede na Planjavo (1243 m). S poti se nam odpre pogled na tisto višjo Planjavo nad Kamniškim seldom, vendar tukaj pogled zastirajo drevesa. Od Kamniškega vrha do Planjave boste potrebovali nekje 10 minut. Zakaj se izplača? Ker je na Planjavi tudi vzletišče za jadralne padalce in je otrokom to ekstra zanimivo, če vam le uspe katerega ujeti v času priprav in samega vzleta.
Zanimivosti
Kamniško-Savinjske Alpe so gorska veriga na severu Slovenije ter sestavni del Južnih apneniških Alp. So drugo najvišje slovensko gorstvo za Julijskimi Alpami. Veriga je dobila ime delno po mestu Kamniku, delno pa po reki Savinji. Najvišji vrh je Grintovec.
Zemljevid
Pelji me na izhodišče izleta
Prikaži pot v Google zemljevidihGostinski lokal v bližini
Gostilna Repnik
Razvajali smo se z lokalnimi jedmi, ki jih ponujajo pod skupnim imenom Okusi Kamnika. Zelo smo bili zadovoljni s ponudbo in postrežbo, otroci pa tudi. Gostilna je odprta že več kot 55 let, kar se tudi pozna. Vedo, kako delati z bolj petičnimi gosti in nami, ki poleg razvajanja za mizo zraven mirimo še male nadobudneže.
Vrhpolje 186, Kamnik
051/300 357
info@gostilna-repnik.si
Mila in Staš priporočata
Od blizu Roža ne zgleda nič posebnega. Pač grapa, melišče, v katerega se stekajo stranski kraki. Ob robu pa še nekaj grmovja in borovcev, ki so preživeli požar v letu 1993. Zato pa je ta ne ravno najbolj običajen pojav toliko bolj buril ljudsko domišljijo. Izročilo pravi, da so pod njo kopah zlato, ki pa ga je bilo samo toliko, kot ga ima moštranca v stranjski cerkvi. Druga je zgodba o nastanku te naravne praske v zelena pobočja Kamniškega vrha in Planjave. Ta pravi, da jo je naredil zmaj, ki je bil v hribu. Ko je skočil iz zemlje, se je za njim ta udrla in tako je nastal kamniti plaz.
Vsa pobočja okoli Rože so še v začetku tega stoletja kosili, seno pa v rjuhah nosili ali pa s sankami vlačili v dolino. Zaradi hude strmine so morali imeti kosci na nogah krampižarje. Zato tudi senožetim nad Slevom pravijo »Ta ravne senožeti« pa je košnja po strminah popolnoma opuščena in počasi jih zarašča grmovje in gozd. (zapis vzet iz spletne strani GORE-LJUDJE, B. Pollak)
