Grad Lisičje-Škofljica

Opis poti

Kam z otroki v bližini Ljubljane?

Ljubljansko obvoznico zapustimo pri izvozu Lj jug in se peljemo v smeri Kočevja. Čez cca 3 km, proti konca naselja Lavrica smo pozorni na tablo Sela, kjer zavijemo levo in kmalu zatem še enkrat levo na parkirišče, kjer parkiramo. Peš gremo nazaj do Jagrove ulice, od koder smo prišli z avtom, zavijemo desno in potem čez cesto levo v hrib v smeri Čemšeniške grajske poti (povzpnemo se med hišami po asfaltirani cesti do gozda).

O dvorcu je v Slavi vojvodine Kranjske pisal tudi Janez Valjkad Valvazor.

Dvorec Lisičje je v prvi polovici 16. stoletja sezidal Pankracij pl. Baričevič. Njegov drugi lastnik je bi Ivan Khiessl, po letu 1587 pa je grad prenovil Lenart Merharič, katerega dediči so bili tudi lastniki sosednjega dvorca Ganjiče (Ganitschhof). Leta 1710 je postal lastnik dvorca Lisičje deželni svetnik Karel Jožef pl. Coppini. Leta 1803 je dvorec na dražbi kupil baron Franc Karl Haller von Hallerstein. V nadaljevanju je dvorec še nekajkrat zamenjal lastnike, pred drugo svetovno vojno pa je bila njegova lastnica Mary Lloyd iz Trsta. V grad, kot ga še danes imenujejo domačini, so v drugi svetovni vojni pred Nemci pribežali Salezijanci. Ob koncu vojne so ga zasedli domobranci, po vojni pa so se v njem naselile družine, večinoma družine delavcev iz bližnjega rudnika barita. Grad z dragoceno opremo je bil po vojni postopno izropan. V njem se je v petdesetih naselila jugoslovanska vojska. Od konca šestdesetih je približno dve desetletji sameval, dokler ga ni prevzel Arhiv Slovenije in v zadnjem obdobju Občina Škofljica.