Arheo-Kolo-Vrhnika
Regija | Osrednjeslovenska |
Izhodišče | TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika |
Dolžina poti | 11 km |
Trajanje poti | 1-2 h |
Najprimernejši čas za obisk | spomladi, poleti, zgodaj jeseni |
Primerno za | od 3 - 6 let , 6+ let , kolesa |
Zahtevnost | lahka krožna pot |
Opis poti
Pozdravljeni, raziskovalci preteklosti!
Podajate se na arheološko pot Po sledeh preteklosti, ki delček za delčkom odgrinja tančico skrivnosti s preteklih obdobij na Vrhniki. Knjižica je vaš raziskovalni ključ, ki odklepa skrite zgodbe iz preteklosti ter vas tu pa tam z namigi popelje tudi na kako stranpot. Opisi v knjižici si zaradi boljše preglednosti in razumevanja zgodovine sledijo po časovnem zaporedju in ne po zaporedju točk na arheološki poti. Zato boste včasih morali kakšno stran preskočiti in nato polistati nazaj. Zavrtite kolo časa in se zapeljite skozi pretekla obdobja nazaj do sedanjosti!
Stali bomo v kraški dolini Močilnik, kjer pod Hudičevimi stenami izvira skrivnostna reka sedmerih imen – Ljubljanica. Prav zaradi moči izvirov so v 19. stoletju ob njih postavljali vodne žage. Skupaj jih je bilo na Vrhniki kar 16, od tega sta dve stali v Močilniku.
Med potjo se nam odpira pogled na vzpetini Sveta Trojica in Tičnica. V bronasti in železni dobi so bile takšne vzpetine strateška območja utrjenih gradišč s popolnim nadzorom nad trgovskimi potmi. V tem obdobju je Ljubljanica dobila poseben status, saj so v njeni strugi odkrili številne bronasto- in železnodobne predmete. Prav tako je bilo v strugi Ljubljanice najdenih zelo veliko keltskih predmetov, od srebrnikov, vojaške opreme in orožja do vsakdanjih predmetov.
Zdi se, da je imela reka poleg vloge trgovske poti tudi vlogo obrednega prostora za prazgodovinske prebivalce.
Ena izmed točk na poti je tudi cerkev Svetega Pavla. Na tem območju je v 3. stoletju stala petkotna vojaška postojanka, pred tem pa tudi obrtniške delavnice. Skozi postojanko je potekala tudi cesta, ki so jo tam tudi nadzorovali. Imela naj bi 5 obrambnih stolpov, dva od njih sta raziskana, eden od njiju pa je v temeljih ohranjen na današnjem spodnjem vhodu na pokopališče. Če se sprehodite do ohranjenega stolpa, izveste malo več o rimskem obrambnem sistemu – Claustri Alpium Iuliarum –, katerega del je bila postojanka.
Zanimivosti
O načinu življenja koliščarjev sklepamo le na podlagi ohranjenih predmetov, med katerimi je največ odlomkov lepo okrašenih keramičnih posod. Njihova oblačila so bila obarvana z rastlinskimi barvili, pridobljenimi s kuhanjem bukovega, hrastovega, brestovega ali leskovega pepela. Kot dodatek so nosili obeske in okrasne jagode iz naravnih materialov. Bili so prvi kmetovalci, spretni rokodelci in prvi metalurgi. Med bakrenimi predmeti izstopa sekirica, ki je imela statusni simbol. Njihova življenjska doba je štela približno polovico današnje, se pravi so živeli povprečno okoli 40 let . Kljub temu da je bila zdravstvena oskrba v prazgodovini skromna, so koliščarji opravljali zahtevne kirurške posege na lobanjah.
Zemljevid
Mila in Staš priporočata
Nad izvirom Močilnik stoji kapelica, posvečena svetemu Antonu Puščavniku, ki po legendi pomaga uresničiti želje po poroki. Če ste bili res pridni, bo poskrbel tudi za kakšno drugo vašo željo. Trikrat pozvonite na njegov zvonček in mu jo zaupajte. Deluje. Pa še nekaj zanimivosti: Osnovna rimska enota za razdaljo je bil pes oz. čevelj. Ostale enote so bile še prst, palec, širina in dolžina dlani, komolec, korak, dvojni korak, merilna palica, stadij, milja in liga. Liga šteje današnja 2,22 km. Izračunajte, koliko dolžin dlani je od vas in do prve slaščičarne;)
Prisluhnite legendi o Vrhniki in bruhalniku Lintvern.