Goče
| Regija | Obalno-kraška |
| Izhodišče | parkirišče pri pokopališču na začetku vasi |
| Dolžina poti | 1,8 km |
| Trajanje poti | 1 h |
| Najprimernejši čas za obisk | vsi letni časi |
| Primerno za | Vozički , nosilke , od 1 - 3 let , od 3 - 6 let , 6+ let , poganjalčki, kolesa |
| Zahtevnost | lahka pot |
Opis poti
Ste že slišali za Goče. Le redko se zgodi, da te zapis tako očara, da se odločiš in kraj tudi obiščeš. Nedavno nas je zapis novinarke Karoline Vrtačnik navdušil nad opisano kraško vasico Goče.
Samo dobrih dvesto duš še živi v vasi, a slikovita in skrivnostna je enako kot pred sto ali skoraj tisoč leti. Skrita na prelomu med Krasom in Vipavsko dolino, napoji dušo bolj kot toskanski griči. Obdana z vinogradi iztisne iz zemlje najboljše, kar ta lahko ponudi, znameniti sladki pikolit. In na edini turistični kmetiji, Cejkotovi domačiji, se mize šibijo pod tako izjemnimi dobrotami, da jih opevajo celo v New York Timesu, lani pa so si kljuko podali jedci iz 120 držav sveta. Vse to ponuja vas po imenu Goče. Obiščite jo in se prepričajte, kakšen biser je.
Zelo posebna je cerkev v vasi. Hiše se stiskajo k njej kot piščeta pod kokoškino perut. Menda zato, ker so bili svoje dni vojaščine oproščeni vsi, ki so spadali pod cerkveno oblast. Nekdaj, ko se je hodilo na vojsko za dolgih sedem let, so si ljudje še kako želeli biti čim bližje cerkvi. V Gočah stoji zdaj že tretja cerkev. Najprej so imeli pravzaprav kapelo, pozneje cerkev, ki so jo med vpadi požgali Turki, pročelje sedanje pa krasijo kamniti kipci iz prejšnje cerkve, ki so stari več stoletij. Prav tako vodijo do cerkvenega dvorišča štirje vhodi, vsakega zaznamujeta po dva stebra. Oznake na njih še danes burijo domišljijo domačinov in obiskovalcev. Nekateri vidijo na njih davidovo zvezdo, spet drugi prostozidarska znamenja. Kdor pa vstopi v cerkev, osupne ob pogledu na več sto let stare kulise božjega groba in oltar, v katerem je več kot dvajset vrst marmorja in je svoje dni stal toliko kot 120 volov! Marsikdo je ob pogledu nanj že zavzdihnil, da take lepote nima niti Rim. Kot najbrž nima niti tako imenovanih oltarnih znamenj, edinih na Slovenskem: namesto kapelic križevega pota so v zidove vklesane kamnite podobe pasijona, ki segajo v leto 1693. V vinogradih pa stojijo znamenja, ki so še starejša od oltarnih.
Povzeto po odličnem opisu novinarke Karoline Vrtačnik.
Zanimivosti
Goče so preplet starih zgodb in legend. Zdi se, da vsak kamen pripoveduje svojo, da nobeden ne stoji tam po naključju in da vsak še živi, četudi v hiši, ki je že zdavnaj prenehala dihati v ritmu življenja. Pojdimo najprej k imenu!
Goče, ki so naseljene zagotovo že tisoč let, so po pripovedi, ki gre iz roda v rod, dobile ime po zaslugi italijanskega veletrgovca z vinom. Ta je z žlahtno kapljico rad trgoval na ozemlju, za katero je v starih goriških urbarjih zapisano, da je bilo svoje dni zasajeno z več kot petdesetimi različnimi sortami trte. Trgovca je zadnja ura dohitela ravno v vasi, o kateri teče beseda. Na smrtni postelji si je še enkrat zaželel vinca, pa četudi le po kapljicah. Ker je beseda za kapljico v italijanščini »gocce«, je vasica domnevno dobila ime po njegovih poslednjih vzdihih.
Vas zanima kako je po ljudski legendi nastal Kras in zakaj na Krasu rado primanjkuje vode?
Legenda o grajskem sinu, ki je nekdaj bival v Gočah.
Zemljevid
Pelji me na izhodišče izleta
Prikaži pot v Google zemljevidihGostinski lokal v bližini
Špacapanova hiša
Špacapanova hiša že več kot 40 let skrbi za promocijo in razvoj kraške kulinarike. Začetki segajo v leto 1973, ko so Špacapanovi pod svoje okrilje vzeli staro vaško gostilno. Mi smo gostišče obiskali ravno v času festivala Okusi Krasa in bili navdušeni nad njihovo ponudbo.
Komen 85,
6223 Komen
+386 (0)30 226 390
Vita, Olja in Juna priporočajo
Goče ležijo le osem kilometrov od znamenitega Štanjela, in če ga želimo obiskati, sledimo oznakam za Štanjel oziroma Manče.
