Grad Kostel
| Regija | Jugovzhodna Slovenija |
| Izhodišče | ob poti |
| Dolžina poti | 0.5 km |
| Trajanje poti | 15 min |
| Najprimernejši čas za obisk | celo leto |
| Primerno za | nosilke , od 3 - 6 let , 6+ let |
| Zahtevnost | krajši sprehod |
Opis poti
Čisto ob meji s Hrvaško, s super razgledom na dolino Kolpe vas grad Kostel pričakuje, kot zaspana prinesa, da ga obiščete.
V ponudbi imajo lokalno pijačo in izdelke rokodelcev, gostje pa se ob predhodnem naročilu lahko okrepčajo tudi s piknik cajno (dve vrsti ekološkega sira, divjačinska salama, zeliščarjev ledeni čaj, svež domač kruh in babičini piškoti – primerno za 4 osebe) ali posladkajo z ekološkim ovčjim jogurtom oziroma babičinimi piškoti.
Na gradu se v družbi vodnice sprehodimo skozi sobane obnovljenega dela gradu in spoznavamo njegovo burno zgodovino, si ogledamo etnološko zbirko Sledi časa in odkrivamo, kako so ljudje v Kostelu živeli nekoč. Izvemo lahko tudi nekaj novega o kostelskih krošnjarjih oziroma obzirantih ter kostanjarjih ter svojo srečo preizkusimo v igri fiks-niks.
Otroci lahko ustvarjajo v otroškem kotičku, igrajo družabne igre ter pobarvajo svojega grajskega vragca, malo starejši pa svoje znanje preizkusijo z reševanjem učnega lista. Za vse je na voljo brezplačna aplikacija Skrivnost Mikulovega vraga ter video predstavitev o zgodovini gradu v 5 jezikih. Seveda pa ne smemo pozabiti na razglede!
Grad Kostel v dolini reke Kolpe je v pisnih virih prvič omenjen leta 1336 kot »castrum Grafenwarth«, kar pomeni utrdba, trdnjava, zatočišče, šele leta 1449 pa kot Costel. Zanimivo je to, da je poštna številka enaka letnici prve pisne omembe gradu. Na mestu današnjega gradu naj bi pred tem stala utrdba, ki pa so jo Ortenburžani, vazali oglejskih patriarhov, med letoma 1247 in 1325 prezidali, da bi zavarovali svojo posest, ki je segala od Čušperka do Kolpe.
Grad in naselje ob njem so obdali z več kot dva metra debelim in visokim obzidjem, ki je bilo ojačano s petimi obrambnimi stolpi. Služil je kot mejna utrdba v obrambi Kranjske in celjske posesti ter pozneje tudi v obrambi proti turškim vpadom.
Stari zapisi omenjajo, da je imel Kostel svoje sodišče, ki je sodilo tudi na smrt. Kot dokaz za to imamo »gavge«, ki stojijo kakšen kilometer stran od gradu.
Leta 1809 porušeni grad je delno obnovo dočakal konec 20. stoletja. O mogočnosti grajskega kompleksa priča Valvasorjeva veduta, objavljena v Topografiji sodobne vojvodine Kranjske (1679). Grad Kostel je skupaj s trgom, postavljenim znotraj obzidja, drugi največji grajski kompleks v Sloveniji in hkrati edini kompleks na slovenskih tleh, kjer znotraj nekdanjega grajskega obzidja še vedno prebivajo ljudje.
Grad je odprt od torka do nedelje od 10-17tih.
Za najavljene skupine so ogledi možni vse leto.
Zanimivosti
Prostori v gradu so bili preprosto opremljeni, splošna higiena stanovalcev je bila na nizki ravni. Za razsvetljavo so uporabljali trske, bakle, lojenice ali oljenke in sveče, ki pa so bile zelo drage. Prostore so ogrevali z odprtimi ognjišči. V sobah je bilo malo svetlobe in dosti dima in smradu, tako da so bili prostori sajasti in zakajeni. Okna so bila zadelana z lesenimi polkni, z živalskimi kožami in mehurji, roževinastimi ploščicami, s sljudo in podobnim.
Zemljevid
Mila in Staš priporočata
V Kostelu so pri eni hiši imeli vraga. Sedel je na zapečku in ves čas nagajal gospodinji. Dala mu je jesti fižola, on pa je mehkega pojedel, trdega pa metal po hiši in pri tem govoril: »Mehku, trdu. Mehku, trdu. Vraga so se potem naveličali.
Gospodar Martin ga je dal v žakelj, zavezal in vrgel v Kolpo. Mislil si je: »Zdaj smo se za vedno znebili tega vraga!« Od Kolpe je sopihal v hrib proti domu. Bil je že utrujen in poten. Ko je prišel domov, je videl vraga, ki je sedel na zapečku. Vrag mu je rekel: »Martin, jaz sem že suh!«
