Grad Fridrihštajn-Kočevje
| Regija | Jugovzhodna Slovenija |
| Izhodišče | ob poti na grad |
| Dolžina poti | 400 m |
| Trajanje poti | 0,5 h |
| Nadmorska višina cilj | 978 m |
| Najprimernejši čas za obisk | poleti, spomladi, zgodaj jeseni |
| Primerno za | nosilke , od 1 - 3 let , od 3 - 6 let , 6+ let |
| Zahtevnost | srednje zahtevna pot |
Opis poti
Na strmi skalni kopi na gori Stojni sredi kočevskih gozdov stojijo razvaline gradu Fridrihštajn (Friedrichstein), ki ga je po letu 1422 sezidal celjski grof Friderik in se v njem naselil z Veroniko Deseniško. Grof Herman Celjski je dal porušiti grad, a ga je Friderik obnovil 1433 leta. Po letu 1456 je grad pripadel Habsburžanom, ki so ga izrocili nekdanjemu celjskemu oskrbniku Nikolaju Pyrschu (grad je prvič omenjen leta 1457 kot Friedrichstain), nato pa so ga imeli vsakokratni zakupniki in lastniki kočevskega gospostva (med njimi baroni Rauberji in Thurni, celjski vicedom Ivan Ungand, grofje Ursini- Blagaji). Leta 1618 je kočevsko gospostvo in grad kupil baron Janez Jakob Khisl, nato pa 1641 leta grof Wolf Engelbert Auersperg. Fridrihštajn so leta 1515 oplenili uporni kmetje in ubili barona Jurija Thurna, takratnega zakupnika kočevskega gospostva. Po letu 1610 je grad razpadel in sta bila v njem nastanjena le oskrbnik in čuvaj. V grajskem jedru je še mogoče razbrati ostanke dveh palacijev in drugih objektov, ohranjena pa je še tudi obzidana pot skozi renesančni vhod v zunanjem obzidju.
Zanimivosti
O gradu in njegovih razvalinah še danes krožijo številne legende. Ena izmed njih govori o nastanku gradu, ki naj bi nastal v istem času kot grad Kozjak, sezidala pa naj bi ju brata velikana. Brata naj bi si orodje podajala po zraku, kadar pa sta bila žejna, sta se sklonila in pila vodo iz Temenice.
O grajskih razvalinah pa je najbolj zanimiva legenda o grajski kleti. Po tej pripovedki naj bi bila pod ruševinami gradu ohranjena globoka klet, v kateri so tri kadi, polne zlata in srebra. Zaklad varuje črn pes, ki mu iz gobca šviga plamen, poleg tega pa se okoli srednje kadi ovija velikanska bela kača s svetlo krono z vdelanim diamantom na glavi. Ta kača naj bi bila zakleta kraljična, ki čaka na pogumnega mladeniča, da jo reši. Ta mladenič bo rojen na kresni večer ob polnoči, in bo kačo ogovoril v božjem imenu. Takrat bo prekletstvo prekinjeno, prelepa kraljična pa bo postala mladeničeva žena. Pripovedka tudi pravi, da bo zibelka rešitelja zgrajena iz lesa smreke, ki raste med grajskimi razvalinami. Ker pa se je smreka posušila, je grad še vedno porušen, kraljična pa je še vedno ujeta v kačje telo.
Prisluhnite tudi zanimivi ljubezenski zgodbi o Celjskem grofu Frideriku II in Veroniki Deseniški.
Zemljevid
Pelji me na izhodišče izleta
Prikaži pot v Google zemljevidihVita, Olja in Juna priporočajo
To, da smo sladkosnedi ni ravno skrivnost. Kupite nas na sladice. In seveda se pred obiskom krajev pozanimamo tudi o slastnih sladicah, ki so značilne za določene regije.
Priporočamo slavno sladico kočevsko bombico v Mestni kavarni. Bomba!
