Krožna pot ob Soči
| Regija | Goriška |
| Izhodišče | kamp Jelinc |
| Dolžina poti | 3 km |
| Trajanje poti | 1-1,5 h |
| Najprimernejši čas za obisk | spomladi, poleti, zgodaj jeseni |
| Primerno za | nosilke , od 3 - 6 let , 6+ let |
| Zahtevnost | srednje zahtevna pot |
Opis poti
Začetek Soče je kraški izvir v nadmorski višini 990 m. Spomladi in poleti je najzgornejši del Soče lep alpski potok, ki prek manjših slapičev teče mimo Koče pri izviru Soče proti dnu doline, kjer se mu kot prvi pridruži pritok iz Zadnje Trente. Ta voda teče večino časa skozi grušč in prod v dnu doline, ob močnem deževju kot divji hudournik po široki beli strugi. Do prve manjše razširitve z zaselkom Na Logu, kjer se ji iz doline Zadnjice pridruži levi pritok Krajcarica (tudi Zadnjica), teče Soča po strmi strugi in v nekaj kilometrih premaga višinsko razliko skoraj 250 m. Za ta del reke do Loga je poznano tudi staro ime Šnita. Od tu naprej teče modro zelena reka po dnu ledeniško preoblikovane doline Trenta proti jugozahodu med vršaji hudourniških pritokov in podori in se tik pred izlivom levega pritoka Vrsnik zaje v slikovita korita, ponovno tudi nekaj kilometrov dolvodno pred izlivom levega pritoka Lepenjice. Še nekoliko niže vstopi reka v Bovško kotlino. Ta zgornji del doline ima izrazito alpske poteze, z značilno poselitvijo samotnih kmetij, ki stojijo na prodnih terasah ali vršajih soških pritokov.
Vsaj enkrat na leto preživimo 3 dni v bližini reke Soče, vendar večino izletov tod okoli ni primernih za mlajše otroke. Ta krožna pot pa nas je navdušila, saj se na krajšem potepu naužijete lepot reke Soče, srečate se z različnimi domačimi živalmi (ovce, osli, krave, pujski) na Turistični kmetiji Jelinc in se na koncu še pošteno okrepčate z lokalnimi dobrotami. Pohod poteka po (krajšem) delu Soške poti.
Zanimivosti
V poletnih dneh Slovenci radi obiščemo našo hladno smaragdno reko Sočo. Tokrat jo malo bolje spoznajmo in poglejmo nekaj dejstev, ki jih morda še ne poznamo.
1. IZVIR SOČE: Smaragdna Soča nastane iz vod, ki se zbirajo na območju Jalovca, Šit, Travnika in Mojstrovke, ki vrejo na dan iz jame s podzemnim jezercem ter skozi ozko sotesko, ki se kmalu razširi.
2. STARA IMENA: Zgornji del Soče do kraja Log je poznan tudi po starem imenu Šnita. V antiki je bila Soča poznana pod različnimi imeni: Aesontius, Sontius, Aesontio, Isontius. Po mnenju etimologa M. Snoja naj bi bilo njeno prvotno slovansko ime Soťa in bi nastalo iz latinskega imen Sontius, to pa verjetno iz indoevropske besede heĭs = hitro se premikati, dreti.
3. PRITOKI: Soča ima veliko lepih pritokov. Večji levi pritoki Soče so Tolminka, Idrijca in Vipava. Večji desni pritoki so Koritnica, Učja, Boka in Ter (Torre).
4. TEMPERATURA SOČE: V Soči se kopajo le pogumni (ali tisti v neoprenu)! V obdobju 2004–2010 je imela v Čezsoči v kopalni sezoni povprečno temperaturo 10,5 °C in najvišjo zabeleženo temperaturo 13,8 °C, pri Tolminu 12,0 °C (najvišja 15,1 °C), v Kanalu 15,3 °C (najvišja 21,3 °C) in v Solkanu 14,3 °C (najvišja 18,8 °C). Nizke temperature vode so predvsem posledica napajanja reke iz številnih kraških izvirov v celotnem toku do Solkana.
5. VOJNA: Po dolini Soče in po okoliških gorah nad njo je med letoma 1915 in 1917 potekala soška fronta, ki je terjala več kot 300.000 življenj italijanskih in avstro-ogrskih vojakov.
6. SOČA KOT NAVDIH: Soča je navdihnila slovenskega pesnika Simona Gregorčiča, da ji je posvetil svojo najbolj znano domoljubno pesem »Soči«, ki se prične takole:
Krasna si, bistra hči planin,
Brdka v prirodni si lepoti,
ko ti prozornih globočin
nevihte temne srd ne moti —
krasna si, hči planin!
7. KORITA: Posebnost Soče so globoka in ozka korita, vrezana v živoskalno dolinsko dno. Zaradi določene spremembe v okolju (npr. umik ledenikov, tektonski premik ipd.) se je reka vrezala v dotedanje dolinsko dno in v njem izdelala ozka in več deset metrov globoka korita. Najlepša so Mala korita malo pred izlivom potoka Vrsnik in Velika ter Mala korita pred izlivom Lepenjice pa tudi korita Soče pri Kršovcu.
8. RAJ ZA ŠPORTNE AKTIVNOSTI: Zgornji tok Soče je idealen za kajakaše, kanuiste, raftarje, soteskanje … Okoliški vrhovi pa so idealni za pohodnike, gorske kolesarje. Z doline Soče vodijo številne planinske poti na okoliške dvatisočake (na Kriške pode, Triglav, Bavški Grintavec, Kanin, Krn, Rombon...) in druge vrhove: Svinjak, Kobariški Stol, Matajur ... Od izvira Soče vodi ob reki navzdol vodi 20 km dolga Soška pot.
9. SLAPOVI: V njeni okolici si lahko ogledamo številne lepe slapove, kot je slap Kozjak, slap Virje, potok Kaludrica, potok Fratarica, Predarica s slapovi, Globoški potok s slapovi, Zapotoški slapovi, Šunikov vodni gaj ... Ne smemo pa pozabiti na slap Boka, takoj za Bovcem, ki slovi kot najbolj vodnat in najmogočnejši slovenski slap s skupno višino 144 m in širino 18 m.
10. HIDROELEKTRARNE NA SOČI: Vsi dobro poznamo zgornji tok reke, a na Soči je vse skupaj 7 velikih jezov. V Italiji so 4 jezovi, v Sloveniji pa imamo 3 hidroelektrarne. Soča je tako divja le še v zgornjem toku. Na spletni strani SENG (Soške elektrarne Nova Gorica) piše, da je njihov dolgoročni plan gradnja jezov na zgornji Soči in Učji, kar bi pomenilo uničenje našega velikega bisera. K sreči se posamezniki in gibanja zavzemajo za ohranitev naše smaragdne Soče, kakor je gibanje pod imenom Balkan Rivers Defence.
Zemljevid
Pelji me na izhodišče izleta
Prikaži pot v Google zemljevidihGostinski lokal v bližini
Turistična kmetija, kamp in sirarna Jelinc
je idealno izhodišče za pohode ob reki Soči, raziskovanje bovške okolicein bližnjih gora ter za številne športne aktivnosti. Poskrbijo, da bodo vaši želodčki polni in zadovoljni. Tudi kužki so dobrodošli, čeprav imajo v kampu nekaj odličnih čuvajev-hišnih mačk.
Njihova specialiteta so postrvi s sirom. Njami;)
Soča 50,
5232 Soča
05 388 95 10
051 222 735
Vita, Olja in Juna priporočajo
Radi berete? No jaz še ne znam, mi je pa mami govorila nekaj o Simonu Gregorčiču...
Simon Gregorčič je s svojo lepo in znamenito pesmijo Soči odkrival Posočje z njegovimi stranskimi dolinami in vodami, ki hitijo proti Soči. Taka je »ko hod deklet s planine«, pravi Gregorčič. Primerja jo z jasnino gorskega zraka, njeno glasnost s krepkimi spevom planinske mladine, v njeni barvi se zrcalita »temnà zelén planinskih trav in vedra višnjevost višáv«. Tako začenja o Soči J. Kunaver v knjižici Ob bregovih Soče, v kateri predstavlja naravo in ljudi ob reki od izvira do izliva. Kot se po dolini navzdol hitro spreminja pokrajina, od visokogorske doline Trente prek nekoliko bolj odprte pokrajine Tolminsko do obmorske ravnine ob spodnjem toku v sosednji Italiji, se spreminjajo tudi ljudje in njihov odnos do reke.
Veste kdo je Julius Kugy?
V nekoč odmaknjeni Trenti ljudje niso imeli veliko opravka z reko, bolj so morali paziti na njen hudourniški značaj in svoja skromna bivališča postavljati vstran od nje na višjih obronkih doline. V 19. stol. je Trento odkril Tržačan Julius Kugy in njene lepote predstavil širnemu svetu.
