Šentanski rudnik-Tržič

Opis poti

Namig za prekrasen izlet na Gorenjskem.

Veste, da so v preteklosti v Tržiču imeli delujoč rudnik živega srebra. In danes se lahko podate na turistično vodenje po tej zanimivosti Tržiča. Sami smo rudnik obiskali že 2x in prav vsakič pri Turizmu Tržič dodajo kakšno novost pri ogledu. Tokrat smo se v sklopu obiska in vikenda MINFOSA po rudniku spustili celo z Zip linom, kar je navdušilo predvsem naše najmlajše člane družine. Naj vam zaupamo nekaj zanimivosti.

Šentanski rudnik živega srebra se nahaja 9 kilometrov severno od Tržiča, pri zaselku Lajb, ob cesti, ki ob potoku Mošenik vodi proti Ljubelju. V celoti ohranjen jamski sistem, dolg 5 kilometrov, je skrit pod površjem jugovzhodnega pobočja Begunjščice. Obiskovalci se z vodnikom lahko sprehodijo po Antonovem rovu na petem obzorju in Jakobovem rovu. 

Arheološke najdbe dokazujejo, da so ljudje na tem mestu živeli že v rimski dobi, saj je bilo tu svetišče rimskega boga Merkurja, zavetnika popotnikov. Po dolini Drage in čez Preval je namreč potekala pomembna tovorna pot prek Ljubelja na severno stran Karavank. V srednjem veku je svetišče zamenjala cerkev sv. Ane, po kateri sta celotna dolina in rudnik dobila ime.

Rudo cinabarit so v bližini Podljubelja odkrili že sredi 16. stoletja. Leta 1670 so na Lajbu naleteli na nahajališče, ki je bilo dovolj bogato, da so pričeli z izkoriščanjem. Iz cinabarita so pridobivali živo srebro, edino kovino, ki je pri običajni temperaturi in tlaku v tekočem stanju. Uporabljali so ga zlasti pri pridobivanju/čiščenju zlata in srebra, v zdravilstvu in fototehniki, predvsem pa v vojni industriji (vžigalne naprave za eksplozivna telesa).

Obratovanje s prekinitvami

V Podljubelj so prišli izkušeni rudarji iz Idrije in nahajališče označili z idrijskim rudarskim znakom, kasneje pa je postalo državna last. Prav zanesljivih podatkov o prvih stoletjih njegovega delovanja ni. Do zadnje četrtine 19. stoletja je rudnik zamenjal več lastnikov oz. zakupnikov in obratoval s prekinitvami. Leta 1875, leto po ustanovitvi Ilirske živosrebrove združbe, je začel z redno, četrt stoletja trajajočo proizvodnjo. Tedaj je na Lajbu zraslo rudarsko naselje, ustanovili pa so tudi t.i. bratovsko skladnico, bolniško in pokojninsko zavarovanje za zaposlene.

In še namig: Obiščite Tržiški muzej ter PUMP TRACK v mestu, kjer se lahko otroci sprostijo na igralih, starši pa se spočijete na kavici ali prigrizku. 

Tržiški muzej

Vse ljubitelje belih strmin in navdušene navijače vseh generacij pa bo navdušila bogata zbirka medalj in pokalov naših največjih smučarjev in deskarjev. Na stalni razstavi je prikazana zgodovina smučanja od prvih pričevanj v prazgodovini, prvi zapisi Janeza Vajkarda Valvasorja o bloškem smučanju iz leta 1689 in razvoj smučanja vse do danes. Posebno mesto na razstavi zavzemajo tržiški smučarji, predstavljeno je življenje in kariera Bojana Križaja in Žana Koširja. Tržiški muzej je res veliko bogastvo malega muzeja in naj omenimo še to, da je NOVOST muzeja zanimiva podstreha, ki obiskovalca s starinskimi predmeti  popelje v preteklost naših prednikov. Raziskovanje in občudovanje babičine podstrehe bo pika na i obisku Tržiškega muzeja (otrokom pa bo v veselje tudi reševanje križanke, ki jo dobijo ob vstopu). Na ogled pa so še druge stalne razstave.

EKIPA DRUŽINSKI IZLETI PRIPOROČA!

Več informacij o odpiralnem času in aktualnih dogodkih v muzeju dobite tukaj.