Grad Turjak
| Regija | Osrednjeslovenska |
| Izhodišče | Grad Turjak |
| Trajanje poti | 1 h |
| Najprimernejši čas za obisk | vsi letni časi |
| Primerno za | nosilke , od 1 - 3 let , od 3 - 6 let , 6+ let |
| Zahtevnost | sprehod skozi grad |
Opis poti
Samo pol ure iz Ljubljane stoji eden najstarejših gradov pri nas. Pred kratkim so ga prenovili in ponuja res zanimivo interaktivno raziskovanje. Po opravljenem ogledu se lahko okrepčate v krčmi znotraj gradu, nato pa se sprehodite še do Trubarjeve domačije.
Grad ima burno zgodovino, njegovo ime, kot tudi ime kraja Turjak, izhaja iz imena izumrlega goveda tur, ki ga imajo grofje Turjaški v svojem grbu. Na vzhodni strani gradu je v mogočni volovski stolp vzidana kamnita plošča, katere napis govori o najzgodnejši zgodovini gradu. Poleg besedila so v ploščo vklesani grbi in podoba tura, ki je bil včasih pozlačen.
Mogočen grad, je bil prvič omenjen leta 1220, a naj bi nastal že v 10. ali 11. stoletju, mogoče še prej, gradili pa so ga vitezi (kasneje grofje) von Auersperg. Prvotni grad je stal nižje na pobočju; nekaj manjših ruševin je še vedno vidnih. Zdajšnjo podobo je dobil po potresu leta 1511. Med drugo svetovno vojno je bil močno poškodovan, prenavljati pa so ga začeli v šestdesetih letih prejšnjega stoletja.
V 16. stoletju so bili Auerspergi močni podporniki protestantizma v Sloveniji. Glavna slovenska protestantska voditelja Primož Trubar in Jurij Dalmatin sta imela zatočišče na gradu in v tem času delala na prvem prevodu Svetega pisma v slovenščino. Grofje so ju tudi finančno podpirali pri projektu tiskanja prvih slovenskih knjig.
Grad ima trikotni tloris in stoji na terasastem hribu. Veliki renesančni obrambni stolpi (bastijon) na vogalih trikotnika so povezani s stanovanjskimi trakti. V zahodnem stolpu je ječa, ki so jo obnovili, da se po njej lahko sprehodimo. Mogoče je ogled odsvetovan za najmlajše otroke, saj so rekviziti kar strašni.
Nenavadno je, da ima grad dve kapeli. Katoliška na zahodni strani je služila kot cerkev od leta 1789; po prenovi leta 1990 je tam potekala vsako nedeljo maša. Druga romanska protestantska kapela je poimenovana po Dalmatinu in vsebuje grobnice protestantskih grofov, kot tudi gotske freske.
Zanimivosti
Trubar si je že začasa svojega življenja znal pridobiti spoštovanje in ugled tako, doma kot tudi v tujini. Prijateljeval je in vzdrževal stike s številnimi filozofi in teologi, plemiči, knezi in kralji kot ponosen Slovenec. Danes je njegova vloga priznana in velja kot človek ki je napisal in dal natisniti prvo slovensko knjigo oziroma bukev.
Ko je Primožu bilo 12 let, je odšel z doma. Sprva se je eno leto šolal na Reki, kasneje dve leti v Solnogradu, kjer se je preživljal s cerkvenim petjem. Zatem je odšel v Trst, kjer je postal vodja pevskega zbora v tamkajšnji stolnici in spoznal škofa Petra Bonoma. Postal je njegov osebni strežnik oziroma komornik. Na Bonomovem dvoru je bil Primož deležen osnove klasične izobrazbe. Spoznal je grške in rimske avtorje, pa tudi sodobne cerkvene in filozofske pisce, kot sta bila Martin Luther in Erazem Roterdamski. Škof Bonomo je svojim učencem tolmačil Vergila in Erazma kar v treh jezikih, v italijanskem, slovenskem in nemškem. Prav tako se je Trubar tam naučil tudi t.i. renesančnih spretnosti, kot so govorništvo, poznavanje umetnosti in glasbe. Škof Bonomo je Primoža izredno cenil in mu je že pri devetnajstih predal župnijo Loka pri Zidanem mostu. Toda Trubar je hotel še naprej študirati in zato je 1527. službo predal vikarju, sam pa je za dve leti odšel v bogoslovno službo na Dunaj. Trubar je deloval v reformaciji naklonjenemu humanističnemu krožku, kjer je intelektualno in versko dozorel. Vključil se je v protestantizem kot eden najpomembnejših reformatorjev in duhov svoje dobe. Začel je pisati knjige v slovenskem jeziku, da bi njegovi »lubi Slouenci« razumeli novo vero. Leta 1550 je v Rothenburgu sestavil Katekizem in Abecednik, ki ju je napisal v govoru svojega rojstnega kraja, Rašice. Katekizem vsebuje nekatera pojasnila poglavja iz protestantskih naukov, sedem pesmi, dve molitvi in pridigo o veri. Z Abecednikom, ki vsebuje vsega osem listov, pa je hotel, da bi se rojaki iz njega naučili branja. Oba sta bila napisana v »vindskem« ali slovenskem jeziku (in windischen sprach), a v gotski pisavi.
Zemljevid
Gostinski lokal v bližini
Krčma na gradu
Na gradu obratuje tudi krčma, kjer se lahko okrepčate. Za večja kosila se jepotrebno naročiti, vedno pa boste dobili odličen štrudelj.
Osebje je zares zelo prijazno in radi povedo kakšno zanimivost o svojem gradu. Krčma pa ima tudi odličen interior v katerem se takoj počutimo domače.
Turjak 32
1311 Turjak
Mila in Staš priporočata
Z gradom Turjak je povezan tudi naš največji pesnik, France Prešeren, ki je napisal pesem o Rozamundi.
Romanca govori o dekletu Rozamundi, ki živi v Turjaškem dvoru in je znana po svoji lepoti, kakršne svet še ni videl. Njen oče vabi snubce, ki bi se z Rozamundo poročili in tako dobi pravega bojevnika zanjo (Ostrovrharja). Vse je že nared za svatbo, ko pevec pove, da živi v Bosni dekle, ki bi utegnila biti lepša od neveste. Rozamundi te besede niso bile po godu in tako svojemu zaročencu naroči, naj pripelje to »sonce« na grad, da se bo lahko na lastne oči prepričala, da je Bosanka res lepša od nje. Ženin jo uboga, a kaj ko se v Bosni zaljubi v omenjeno Lejlo in se z njo oženi. Tako gre Rozamunda v samostan za nuno. Pesem je epska in je romanca.
Prisluhnite legendi o gradu Turjak.
