Mesečev zaliv
| Regija | Obalno-kraška |
| Izhodišče | brezplačno parkirišče pred župnijsko cerkvijo Marijinega prikazanja |
| Dolžina poti | 643 m |
| Trajanje poti | 20-30 min |
| Nadmorska višina izhodišče | 108 m |
| Nadmorska višina cilj | 0 m |
| Najprimernejši čas za obisk | spomladi, poleti, zgodaj jeseni |
| Primerno za | nosilke , od 3 - 6 let , 6+ let |
| Zahtevnost | srednje zahtevna pot |
Opis poti
Ko boste z otroki raziskovali slovensko obalo, je obisk plaže Mesečev zaliv skoraj nujen. Ta naravna znamenitost vas bo povsem očarala. No, seveda pa se bo za dostop do zaliva potrebno malce potruditi:) Kot za vse najboljše stvari, kajne?
DOSTOP IN PARKIRANJE: Avtomobil lahko pustimo na manjšem gramoznem parkirišču pred župnijsko cerkvijo Marijinega prikazanja (GKY:391552, GKX:44359). Parkiranje je brezplačno. Če ne najdete parkirnega prostora, se odpravite na večje urejeno parkirišče pri laguni Stjuža. Če nimate lastnega prevoznega sredstva, lahko v park pridete tudi z avtobusom. Izstopite na avtobusni postaji Strunjan, od tam naprej pa vas čaka do župnijske cerkve Marijinega prikazanja še približno 1,5 km hoje. Soline imate ves čas hoje na levi strani. Pri tabli za Strunjanske hotele zavijete levo. Ko prispete do kapelice, ki stoji ob vznožju ceste, tlakovane z granitnimi kockami, se po taisti cesti usmerite navkreber do župnjiske cerkve.
Pot od župnijske cerkve Marijinega prikazanja, kjer ste pustili svojega jeklenega konjička ali do koder ste prišli peš, nadaljujete tako, da je cerkev na vaši desni strani. Na prvem razpotju zavijete desno, mimo t.i. Okrepčevalnice pri Križu in pot nadaljujete mimo zapornice, ki preprečuje avtomobilom nadaljnjo vožnjo, za ostale obiskovalce pa deluje zavajajoče. Čeprav se vam bo zdelo, da ste morebiti zašli, saj vas bo vodila mimo zapuščenih objektov, boste pred vami v kratkem zagledali beli križ. Ko boste prispeli do njega, se vam bo odprl razgled na Mesečev zaliv, najlepši zaliv v Sloveniji. Pot nadaljujete na desno, po cca. 150m, krene navzdol proti zalivu.
Pot je primerna za samostojno hojo z otroki od 3,5 leta dalje, po dobrih 20 min spusta proti morju, boste prispeli na prelepo divjo plažo v obliki meseca. Pot je sicer zaradi velikega obiska na nekaterih delih tudi malce načeta, zato velja pri hoji z otroki malce previdnosti. Do zaliva se namreč spustite dol po stopnicah, tako, da bo tudi z otroško nosilko povsem šlo (za nazaj pa pač nosi tisti od staršev, ki potegne najkrajšo slamico;)
Čeprav je obisk zaliva popularen predvsem v času kopalne sezone, vam lahko zaupamo, da je zgodaj spomladi ali jeseni prav tako čaroben. Pa še nekaj zanimivosti...
Mesečev zaliv ali Zaliv Sv. Križa je osrednji del Naravnega rezervata Strunjan. Velja za vročo točko biotske raznovrstnosti v celotnem Tržaškem zalivu, to pa zato ker dno zaliva prerašča morski travnik. Le-ti veljajo za pokazatelje čistosti morja. Cvetnice Krajinskega parka Strunjan – kolenčasta cimodoceja, mala morska trava in prava morska trava – zaraščajo plitvo peščeno dno in tvorijo podvodne travnike. Pojavljajo se le do globine 8 metrov, saj globlje ne dobijo dovolj svetlobe, potrebne za fotosintezo. Med morsko travo prebivajo morski konjički, ribje mladice, črvi cevkarji, sipe, hobotnice.
NAMIG ZA STARŠE: V zalivu se seveda poleti lahko kopate, za v vodo priporočamo zaščitne čevlje ter v vročih poletnih dneh senčnik, saj na plaži ni naravne sence. S seboj vzemite malico in dovolj pitne vode. Blazino samoroga pa le pustite doma;)
Zanimivosti
Nad Mesečevim zalivom dviguje kar 80 metrov visok Strunjanski klif, ki predstavlja najvišji flišnat klif na območju Jadranskega morja in najznačilnejši del Naravnega rezervata Strunjan.
Z besedo klif označujemo zelo strmo, vertikalno in včasih tudi previsno steno, sestavljeno iz kamnin ali nevezanih sedimentov, ki se nahaja na stiku kopnega in morja. Gre za ciklično zaporedje več kamnin, ki so nastale pred 40 milijoni let v globokem morju.
Podvodni plazovi, ki so se sprožali ob potresnih sunkih, močnih nevihtah ali cunamijih, so odnašali mešane sedimente in jih odlagali na dno globokega morja: spodaj večje drobce, pri vrhu pa najfinejši material. Iz tako nakopičenih sedimentov so s strjevanjem nastale flišne kamnine. Kasneje se je zaradi tektonskega delovanja morski bazen zožil, morje se je umaknilo, flišne kamnine pa so se prelomile, nagubale in dvignile na površje, kjer jih lahko občudujemo še danes.
Posamično ciklično zaporedje v flišni kamnini se začne z grobozrnatimi konglomerati, ki jim običajno sledijo peščenjaki, zaključi pa se ponavadi z drobnozrnatimi muljevci oziroma laporovci. Posamezne plasti kamnin v fliših so različnih debelin, v Sloveniji so povečini dokaj tanke (debele od nekaj cm do nekaj 10 cm).
Posebnost flišnih kamnin na slovenski obali je v tem, da se v zaporedjih kamnin pojavljajo posamezni sloji apnenca, ki ponekod dosegajo debeline tudi do več metrov, zato jim rečemo kar megaplasti. Zanimivo, kajne?
Da pa bo pot zate mali pohodnik še bolj zanimiva, lahko prisluhniš pravljici o Istrskem pastirčku in vilah.
Prisluhnite pripovedki o Istrskem pastirčku in vilah.
Zemljevid
Pelji me na izhodišče izleta
Prikaži pot v Google zemljevidihGostinski lokal v bližini
Okrepčevalnica pri Križu
V Mesečevem zalivu ne boste našli stojnice s sladoledom, mrzlo pivo pa bo samo v primeru, da si ga boste s hladnimi pingvini vred do zaliva odnesli sami:)
Nad Mesečevim zalivom se nahaja pristna domača gostilnica- Okrepčevalnica pri Križu, katere meni vas bo v mislih popeljal v babičino kuhinjo. Filane paprike so dišale že od prvega ovinka, ko smo se vračali iz Mesečevega zaliva nazaj proti Strunjanu. Je tudi pravi kraj za uživanje ob dobri kavici. Imajo prostorno senčno teraso, ki je v vročih poletnih dneh nadvse dobrodošla. Ob gostilnici se nahaja tudi manjši botanični vrt.
Strunjan 144,
6320 Portorož
Vita, Olja in Juna priporočajo
Zaradi turbiditnega nastanka fliša je tu veliko nahajališče fosilov. No, če boste vaše mladičke seznanili s tem dejstvom, bo sigurno sledilo tudi vprašanje. Hej mami, oči, kaj pa je to sploh fosil? In ker je minilo kar nekaj pomladi od naše osnovne šole, vam napišemo kratko definicijo;) Ni zakaj:)
In sicer gre za fosilne sledove ali ihnofosile. Živali, ki so lezle po takratnem morskem dnu, so v mehko morsko dno vtisnile številne sledove. Ker je bilo to območje podvrženo hitri sedimentaciji, jih je hitro prekrila nova mlajša plast sedimenta, ki se je kasneje litificirala v trdo kamnino – peščenjak. Za večino ihnofosilov niti ne vemo kateri organizmi so bili njihovi povzročitelji (ihnofosili skupaj z njihovimi povzročitelji so izjemna redkost).
Zakaj so torej sploh pomembni? Ihnofosili so pomembni za paleontologijo, ker se s pomočjo njih da ugotoviti okoliščine takratnega okolja.
Ihnofosilov ni mogoče zgrešiti (le prepoznati jih je malce težje:), saj ležijo povsod po plaži v obliki bolj ali manj zavitih cevi in črt.
