Izvir Lahinje-Krajinski park Lahinja
Regija | Jugovzhodna Slovenija |
Izhodišče | 1. izvir: parkirate ob cesti, na koncu vasi, vas Belčji Vrh (sledite oznakam v vasi) 2. izvir: Izvir Okno-parkirišče ob cesti kraj Mali Nerajec |
Dolžina poti | 300 m |
Trajanje poti | 20 min |
Najprimernejši čas za obisk | spomladi, poleti, jeseni |
Primerno za | Vozički , nosilke , od 1 - 3 let , od 3 - 6 let , 6+ let |
Zahtevnost | Lahka pot |
Opis poti
Krajinski park Lahinja, lociran na jugovzhodu Slovenije, se nahaja v osrčju Bele krajine in obsega območje naravne in kulturne dediščine zgornjega toka reke Lahinje. V parku je prevladujoči naravni element voda v različnih pojavnih oblikah, ki je oblikovala številne naravne pojave in rastline ter živalske vrste.
Krajinski park Lahinja, je 259 hektarjev veliko območje ob reki Lahinja, ki je bilo ustanovljeno leta 1988. Namen ustanovitve krajinskega parka je bilo, da se ohrani naravna in kulturna dediščina na tem prostoru. Zavedati se moramo, da smo s svojim obiskom zgolj obiskovalci, sprehod nam bo pustil nepozabljive spomine, mi pa bodimo spoštljivi do narave in živali v parku. Danes, je Krajinski park Lahinja zanimiva turistična točka, ki jo vsako leto obišče več obiskovalcev.
Pot po Krajinskem parku Lahinja lahko prehodite skupaj z otroki preko Otonove pustolovščine, v tem primeru začnete izlet s svojo druščino v mali vasici Veliki Nerajec. Vasica se nahaja tik ob cesti Črnomelj – Vinica. V vasi Veliki Nerajec, se nahaja več kot 250 let stara hiša družine Plavec, ki služi tudi kot informativna točka za ogled Krajinskega parka Lahinja. Tukaj, lahko brezplačno dobite osnovne informacije o krajinskem parku, zemljevid in brošuro.
Ena od zanimivosti v parku so Nerajski lugi, ti so 18 hektarov velik kompleks mokrotnih travnikov, nizke-ga barja, visokega šašja, poplavnega gozda in sestojev z navadno reziko dolvodno od sotočja Lahinje in Nerajčice.
Na mokrotnih travnikih v osrčju lugov so velika rastišča močvirske kukavice. Po mokrišču se obiskovalec lahko sprehodi po podestu in na koncu brvi, pridemo do opazovalnice za ptiče, ki je še zlasti zanimiva in interesantna za otroke. Prav tako, je opazovalnica zanimiva za fotografe, ker lahko od tu slikajo živali. Ko hodimo po leseni brvi, se na vsake toliko časa nahaja informativna tabla, kjer najdemo informacije o mokrišču ter živalih in rastlinah, ki so tukaj prisotne. Domačini so nam povedali, da je mokrišče zelo zanimivo za ogled tudi pozimi, ko se temperature krepko pod ničlo.
Očarani boste nad lepoto izvirov reke Lahinje. In četudi so otroci še premajhni, da bi opravili celotno pot po krajinskem parku, je pravgotovo dobrodošel namig, da pa si (oba)izvira lahko ogledate tako, da parkirate bližje znamenitosti.
Reka Lahinja ima namreč več izvirov. Najbolj znana sta dva. Prvi, se nahaja pod vasjo Belčji vrh, nanj boste naleteli med pohodom po krajinskem parku. Do tega izvira se sicer lahko odpravite tudi direktno iz vasi. Če boste izvir obiskali z avtom, morate le tega pustiti na obrobju vasi in se dobrih 10 minut sprehoditi do izvira reke Lahinje. Do izvira pridete tudi z otroškim vozičkom z večjimi kolesi.
Drugi izvir reke Lahinje, pa se nahaja pri vasi Mali Nerajec, ki se nahaja v neposredni bližini vasi Veliki Nerajec, tik ob regionalni cesti, le malenkost s poti ga boste našli. Ta izvir, se imenuje izvir Okno. Seveda je odsev iz jezerca pri Oknu najlepši;) Prepričajte se sami.
Zanimivosti
Ali ste vedeli?
V osrčju Bele krajine s svojimi posebnostmi preseneča tudi reka Lahinja, ob kateri so nanizani gozdovi, močvirja in vlažni travniki. Zaščiteno območje, ki obsega povirje in 7 kilometrov zgornjega toka reke, je prava zakladnica botaničnih posebnosti. Krajinski park Lahinja je bogat z naravno in kulturno dediščino, kar potrjuje osem varovanih naravnih, šest kulturnih spomenikov ter dva naravna rezervata. V parku so med drugim na ogled Klepčev mlin in žaga venecijanka, cerkvica Vseh svetnikov z »zvonikom na preslico«, info center parka, belokranjska hiša, Galerija domače in umetnostne obrti.
Prelepa Bela krajina pa je bila tudi dom Otona Župančiča.
Oton Župančič se je rodil kot prvi izmed treh otrok v trgovski družini očetu Francu in mami Ani (roj. Malič) 23. januarja 1878 v Vinici v Beli krajini. Umrl je 11.6.1949 v Ljubljani. Osnovno šolo je obiskoval v Dragatušu, kamor se je 1880 preselil družina. Sončna Bela krajina mu je odprla svetlobni prostor, hkrati pa ga opozorila na slovensko izseljensko krizo, zlasti na izseljevanje v Ameriko, kamor se je izselilo tudi nekaj njegovih sorodnikov. Oton Župančič je ustvarjal petinpetdeset let in je bil celo prvo polovico 20. stoletja v samem središču slovstvenega dogajanja na Slovenskem. Našo književnost je najbolj obogatil s svojo poezijo, pomemben pa je tudi njegov prispevek k dramatiki, kratki prozi, esejistiki in še posebej prevodni literaturi. Župančič je bil pomemben ustvarjalec otroške in mladinske poezije. Predvsem v poznem obdobju svojega ustvarjanja je pisal zbirke pesmi za otroke in uganke, in sicer Pisanice (1900), Lahkih nog naokrog (1912), Sto ugank (1915), Ciciban (1915), Mlada pota(1920).
Takole pa se začne zgodba, v kolikor se boste na ogled parka odpravili z Otonovo pustolovščino.
V temni sobi poskuša Oton Župančič pisati. Spominja se svojega otroštva, vendar ima njegov spomin luknje.
Prisluhnite njegovi zgodbi, ki vas bo vodila v Otonovo pustolovščino
Zemljevid
Pelji me na izhodišče izleta
Prikaži pot v Google zemljevidihGostinski lokal v bližini
Gostilna Muller
Gostilna s tradicijo deluje že od leta 1965. Ime Gostilna Műller ali mogoče bolj poznano domače ime "Pri Bariču", se je obdržalo vse do danes. Ponujajo pestro izbiro tipičnih belokranjskih jedi, mesnih in ribjih jedi, pa tudi bogato izbiro lokalnih vin.
V prijetnem ambientu, zavidljivi gostoljubnosti, strokovno usposobljeni in prijazni postrežbi vas bo presenetila tudi okusnost pripravljenih jedi. Ena izmed njihovih največjih posebnosti so prav gotovo vsakodnevno sveži doma pečeni dišeči kruhki in pogače.
Ločka cesta 6
8340 Črnomelj
info@gostilna-muller.si
00386 40809295
Vita in Olja priporočata
Samo v podzemnem svetu Črnomlja živi endemit črni močeril ali črna človeška ribica, skrivnosten sorodnik bele človeške ribice. Tu je živel že pred milijoni let, še pred nastankom kraškega sveta. Zaradi črnega telesca in rdečih škrg je spominjal na parklje, zato je po njih dobil tudi znanstveno ime.
Vidite ga lahko v raziskovalnem brbotalniku pri izviru Jelševniščice, kjer je tudi animacijski center. Nas je ves čas ogleda spremljala tudi ovčka, ki je navdušena nad obiskovalci sledila našim premikom;)
Center najdete ob izletniški kmetiji Zupančič
Jelševnik 8b; 8340 Črnomelj